Ne morem
mimo velikega fizika in misleca, ki je vedel tudi, kaj je življenje. Postavil nas je pred neprijetno dejstvo, ki
ga mnogi ne morejo sprejeti, dejstvo, da živimo v relativnem svetu.
Napis nad kaminom v Einsteinovem domu v
Philadelphii:
Hier sitz ich und streck
maine Fusse raus
Und doch sieht man
deutlich, es war nicht zuhaus.
Takole tu sedim in noge
stezam k tlom,
in vendar ve se, to le ni
moj dom.
Človeško bitje je del celote, ki jo imenujemo
"univerzum", del omejen v prostoru in času. Svoje misli in
doživetja doživlja kot nekaj ločenega od ostalega - to pa je neke vrste
optična iluzija njegove zavesti. Ta iluzija predstavlja za nas neke vrste
zapor in nas omejuje na osebne odločitve in na občutke, do samo
malega števila oseb, ki so nam najbližje. Naša naloga mora biti, da se
osvobodimo tega zapora in da širimo krog naših občutkov, tako da bodo
objeli vsa živa bitja in vso naravo v vsej njeni lepoti.
Rad bi
vedel, kako je Bog ustvaril ta svet. Ne zanimajo me fenomeni tega ali onega
elementa; rad bi spoznal božje misli. Drugo so podrobnosti.
Gospod je vzvišen, ni pa zloben.
Na naravo
lahko gledamo na dva načina: lahko se delamo, kot da čudežev ni,
lahko pa vzamemo vse kot čudež.
Zelo
pomemben je nov način razmišljanja, če hoče človeštvo
preživeti in doseči višje ravni. Pri takšnih dvomih je edini pravični
sodnik lastna izkušnja.
Ljudje kot
mi, ki verjamemo v fiziko, vemo, da je razlika med preteklostjo, sedanjostjo in
prihodnostjo iluzija, ki se trmasto ohranja.
To, kar
zaznavamo kot materijo, je samo zaznavanje razporeda energij v prostoru.
Znanost je
brez vere slepa, vera je brez znanosti hroma.
Menim, da
je kozmično religiozno občutje najmočnejša in najplemenitejša
spodbuda za znanstveno raziskovanje.
Celotna
znanost ni nič več kot le izpopolnjenje vsakdanjega razmišljanja.
Če se mnogi sramujejo že
revnejše obleke in stanovanja, koliko več bi se jih moralo sramovati
revnih idej in nazorov.
Intelektualci rešujejo probleme. Geniji jih
preprečujejo.
Če bi
se res motil, bi bil en profesor povsem dovolj. (Albert Einstein o knjigi, v
kateri ga je 100 nacističnih profesorjev obtoževalo, da je njegova teorija
relativnosti napačna.)
Zdrav razum ni
nič drugega kot skupek predsodkov, ki se naberejo v možganih pred
osemnajstim letom starosti.
Čisto
logično sklepanje ne more dati znanja o empiričnem svetu; vse znanje
o resničnosti se začne in konča z izkušnjo. Podmene, ki jih
dobimo izključno z logičnim sklepanjem, povsem izključujejo
resničnost.
Veliki duhovi vedno naletijo na divje nasprotovanje
povprečnega uma.
Če
nameravaš opisati resnico, pusti eleganco krojaču.
V domeni
iskalcev resnice ni nobene človeške avtoritete. Kdorkoli hoče tu
igrati vlogo sodnika, se bo spotaknil ob posmehu bogov.
Ne vem s
kakšnim orožjem se bodo borili v tretji svetovni vojni, za četrto pa vem,
da bodo uporabljali palice in kamenje.
Religija
prihodnosti bo kozmična, oprta na znanost, brez predpostavk osebnega
božanstva, krivde in grehov, brez ritualov, slonela bo na osebni izkušnji.
Življenje je kot vožnja s
kolesom, neprestano moraš naprej, da ne zgubiš ravnotežja.
Noben napredek, nobena
odkritja, nobena znanost se že zdavnaj ne zanimajo več, če nekje ne
obstaja nek nesrečen otrok.
Obstajata samo dve
neskončni stvari; vesolje in človeška neumnost. Za vesolje nisem
popolnoma prepričan.
Nikoli n erazmišljam o
prihodnosti, ta tako sama prihaja precej hitro.
Domišljija je pomembnejša
od znanja. Lahko se vse ve in nič ne naredi, medtem, ko se z nekaj
domišljije lahko veliko naredi.
Teorija je, ko se vse ve
a nič ne funkcionira, praksa je, ko vse deluje a nihče ne ve zakaj.
Več popolnosti je v
kapljici vode, kot v vseh napravah, ki so jih izumili ljudje.
Če se zgodi, da
nekega dne izginejo vsa drevesa, bo človeku ostalo samo še rodovno drevo,
da se bo nad njim zjokalo.
Veloko težje je razbiti
predsodek, kot atom.
Najpomembnejše za
znanstvenika niso njegove diplome, niti število let njegovega znanstvenega
dela, ampak povsem enostavno, njegova intuicija.
Znanost je v primerjavi z
naravo nična, je pa najdragocenejše, kar imamo.
Izobrazba je tisto, kar
človeku ostane, ko pozabi vse, kar se je naučil v šoli.
Njegova zadnja izjava za
javnost:
"Bodite človeški."
Modrost dialektičnega materializma
Znoječ se, s trudom,
kaj spoznati,
do zrnca se resnice
dokopati?
Bedak, kdor s tem se
klavrno otepa:
Za nas je pot moč partijskega sklepa!
A kdor si upal bi dvomiti,
takoj betico mu razbiti!
Dá, kot nikdar še, naj
razvija
duhov se drznih harmonija!
Verzi
opisujejo odnos oblasti do znanstvenikov v Sovjetski zvezi.
Tu je še njegovo razmišljanje o kozmični religiji.
Einstein je umrl tako, da mu je počila žila v
trebuhu. Zdravniki so mu rekli, da ga morajo operirat, sicer bo umrl. Odklonil
je operacijo s pojasnilom, da če je prišel njegov čas, bo pač
šel.
Ne smemo ostati samo pri njegovih ugotovitvah, ker
se vozimo s kolesom. Fiziki so še nadgradili njegov pogled na naravo, nekaj
ugotovitev je v uvodni misli, pomemben je tudi manj znan model superstrun. Zdaj
je na nas, da ugotovimo, kaj to za nas in naše življenje pomeni in to vnesemo v
svoje življenje. To je tudi eden od namenov teh spletnih strani.