Neznana narava

Težko si predstavljamo red v naravi, sobivanje toliko rastlinskih in živalskih vrst in končno tudi človeka, brez delovanja neke inteligence, ki skrbi za to, da imajo vsa živa bitja pogoje za življenje. Res je, da človek ogroža nekatere živalske in rastlinske vrste, res je pa tudi, da ima navadno zadnjo besedo narava, če nam je to prav ali ne. Premalo vemo o tem, kaj se je zadnjih 500 milijonov let dogajalo na Zemlji, da bi se lahko trdili nasprotno.

Nešteto vprašanj o naravi bi si lahko postavili. Vzemimo primer trave, ko poletna vročina in suša tako izsušijo zemljo in travo s koreninami vred, da v njih ni nič več vode. Ker celice živih organizmov, v tem primeru korenin trave, brez vode ne preživijo, odmrejo, bi bilo v tem primeru potrebno dolgo obdobje, da bi veter nanesel toliko semen trave, da bi tako področje spet ozelenelo. Pa vendar navadno že po prvem dežju trava spet ozeleni, oživi, kot, da suše sploh ni bilo. Nekaj je moralo "vdihniti" življenje posušeni travi. Po dežju ne zraste samo trava, zrastejo tudi rože in druge rastline. Podobno je na zaplatah zemlje na skalah, kjer vročina popolnoma izsuši zemljo in rastline, pa po dežju ponovno zrastejo. Druga zgodba so npr. domače rože, če se zaradi premalo zalivanja posušijo, ponovno zalivanje navadno ne bo pomagalo.

Lahko bi se tudi vprašali, zakaj evolucija poteka kot v nekih valovih in ne časovno enakomerno. Ko so izumrli dinozavri, je izginilo tudi veliko živalskih in rastlinskih vrst in nastale so nove. V razmeroma kratkem času je prišlo do velikih sprememb v rastlinskem in živalskem svetu, potem pa v daljšem obdobju skoraj ni bilo več sprememb.

Za izumrtje dinozavrov naj bi bil kriv velik meteor, ki je takrat padel na Zemljo. Toda težko je verjeti, da je meteor spremenil gene živalskim in rastlinskim vrstam in s tem ustvaril nove, naprednejše, na življenje v naravi bolje prilagojene vrste. Preveč je zapleten genetski zapis celic živih organizmov, da bi ga lahko spreminjala na bolje razdejanja v naravi.

Eno od vprašanj za razmišljanje je nastajanja živalskih vrst. Če živalske vrste nastajajo slučajno, zakaj potem nastajajo samo živali, ki so smiselno oblikovane in imajo vse potrebno, kar potrebujejo za preživetje in ne tudi neki ničemur podobni stvori.

Veliko vprašanj pred nas postavlja evolucija. Standardni model evolucije ne zna odgovoriti npr. na vprašanje, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce. Pa tudi kar zadeva nas ljudi, je v zadregi. Naša vrsta, imenovana homo sapiens ni nastala v procesu evolucije iz neandertalcev, kar pojavila se je na Zemlji, nekaj časa sta živeli hkrati obe vrsti, nato je neandertalec izginil.

Tudi sam pojem evolucija lahko povzroča nekaj težav. Fiziki pravijo, če nečesa ne moremo definirati, potem to ne obstaja. Ker bomo težko zanikali, da evolucija obstaja, potem bi morala obstajati tudi definicija, kaj evolucija je. Ta definicija bi gotovo olajšala razumevanje dogajanj v naravi. Za zdaj bomo s pojmom evolucija razumeli neko inteligenco, ki vodi razvoj, napredovanje rastlinskih, živalskih vrst in človeka. Če izgleda, da evolucije rastlinskih in živalskih vrst praktično ni, je to zato, kerpoteka evolucija v valovih. Do velikih sprememb živalskih in rastlinskih vrst je prišlo pred 65 milijoni let, ko so izginili dinozavri, zdaj je na tem področju bolj zatišje, izjema je človek.

Vprašanje je tudi, če lahko ravnotežje v naravi nastane slučajno. Če je nastala neka živalska vrsta, je "slučajno" nastala tudi vrsta, ki je njen naravni sovražnik. Obstaja računalniški program, ki kaže populacijo zajcev in njihovih naravnih sovražnikov lisic v naravi. Če je v nekem obdobju naraščalo število zajcev, je z nekaj zakasnitve začelo naraščati število lisic, ker so imele dovolj hrane. Posledica večjega števila lisic je bilo padanje števila zajcev in z nekaj zakasnitve tudi padanje števila lisic, ker so imele spet manj hrane.

Svoje čase so priseljenci v Avstralijo pripeljali zajce, ne pa tudi njihovih naravnih sovražnikov lisic. Rezultat je bil, da so se zajci tako razmnožili, da so predstavljali resno nadlogo, na svoj način so namreč kmetom pomagali pospravljati pridelke. Ko so potem propeljali tudi lisice, se je problem sčasoma rešil.

Težko bi si kot naključje razlagali tudi nastanek nečesa tako zapletenega, kot je genetski zapis vsake celice živih organizmov in težko je verjeti, da bi lahko nastal v neki prajuhi ob bliskih in strelah. Da nastane iz atomov so potrebne milijarde kemičnih reakcij, ki morajo potekati po točno določenem vrstnem redu. To je prepričalo enega od raziskovalcev genetskega zapisa, da je izjavil; možnost, da je življenje nastalo slučajno je enaka, kot, če bi tornado divjal nad odpadom in sestavil reaktivno letalo. Nek drug raziskovalec je izjavil, da bi bila, glede na počasnost evolucije, za nastanek genetskega zapisa v procesu evolucije, še večnost premalo.

Glede na pestrost narave in dogajanj v njej, bi si lahko podobna vprašanja postavljali skoraj v nedogled, mogoče bi bilo namesto teka bolj smiselno poskusiti dobiti kakšen odgovor nanje.

Eden od logičnih odgovorov bi bil, da v naravi obstajajo neke inteligence. Preveč je vprašanj brez odgovorov, če bi pristali na karkoli drugega, razen če verjamemo, da tornado lahko sestavi letalo in podobno. Uvedba pojma evolucije kot ineligence ne bo dala vseh odgovorov na dogajanja v naravi, ker se poleg evolucije dogaja še veliko drugih stvari.

Če kje, potem za naravo velja misel, da je bistvo očem skrito. Toliko, kot je v naravi našim očem skritega življenja v vseh mogočih barvah, oblikah in v raznih dimenzijah, bi si tudi najbolj bujna domišljija težko zamislila. Neolitske civilizacije so bile prepričane, da ima vse v naravi tudi svoj "duhovni" aspekt in tistim, ki so bili povezani z njihovim življenjem, so tudi izkazovale spoštovanje. Rezultat tega je med drugim bil, da v krajih, kjer so ljudje živeli, praktično ni bilo naravnih nesreč. Ko bomo tudi mi spet začeli resno jemati te inteligence in z njimi sodelovati, bomo lahko marsikatero dogajanje v naravi, npr. vreme, priredili svojim potrebam.

Ker ima vsako bitje v naravi neke vrste inteligenco, ki je nematerialne narave, prav tako vsa dogajanja v naravi tudi vodijo določene inteligence, je potrebna neka inteligenca, ki ima pregled nad vsem na Zemlji, da lahko vzdržuje neki red, ravnotežje in končno tudi usmerja evolucijo. Ker v nematerialnem svetu, kamor te inteligence, zavesti spadajo, prostor in čas ne obstajajo, ima ta inteligenca vpogled v vse, kar na Zemlji obstaja in v vsako dogajanje na našem planetu. Navedeno niti ni nekaj novega, že stari Grki so trdili, da je Zemlja tudi živo bitje in ga imenovali Gea.

Mogoče bi na tem mestu omenil še enega od zakonov kibernetike, ki pravi, da mora biti tisti, ki nek sistem načrtuje, pametnejši od načrtovanega sistema. Logična ugotovitev je, da je tudi nas, kot najbolj kompleksno in v nekem smislu dovršeno bitje v naravi, načrtoval nekdo ali nekaj, kar je pametnejše od nas.

Nekako neopaženo je šla mimo nas mednarodna konferenca o spremenjenih stanjih zavesti, ki je bila v Ljubljani Aprila 2010, čeprav je bilo tam govora o zanimivih, za naše življenje precej pomembnih stvareh. Ugotovitev, da smo na nivoju zavesti vsi, vse zavesti, med seboj povezani, nam pomaga razumeti, zakaj se lahko v spremenjenih stanjih zavesti, v bolj poglobljenih meditacijah, lahko povežemo tudi z zavestjo, inteligenco, inteligencami Zemlje. Zdaj, ko smo v fazi stopnjevanja uničevanja našega planeta, ima ta inteligenca še toliko več razlogov, da nam pove nekaj dejstev o tem,m kaj to za nas pomeni oziroma izhodišč kako naprej.

Vesolje sestavlja po do zdaj znanih ugotovitvah okrog 6 % materije in energij, ki jih lahko zaznamo in okrog 94 % nam neznane snovi in energije, ki pa glede na dogajanja v vesolju očitno obstaja. Podobno je v naravi. Materialni aspekt narave predstavlja le nekaj odstotkov narave, vse ostalo našim petim čutom ni dosegljivo.

Še najbolj se približamo nekaterim nematerialnim aspektom narave, nematerialnim entitetam na nivoju čustev, bolj občutljivi ljudje lahko v nekaterih prostorih ali krajih zaznajo določen čustven naboj.

Eden od primerov, kaj zmore narava oziroma njena inteligenca, da tornado lahko sestavi letalo verjetno ne bomo verjeli, so netopirji. V svoji majhni glavi ima neverjetno zmogljiv ultrazvočni radar, s katerim z bliskovito hitrostjo in veliko natančnostjo zaznava, kaj je pred njim. Težko bomo verjeli, da so se atomi po naključju združili v tako zapleteno napravo. Do zdaj še nihče ni poskusil napravit kaj podobnega, če pa že bi, bi bila ta naprava precej velika in težkja, vsekakor preveč za netopirjevo glavo. Ker je bolj ali manj jasno, da take stvari ne morejo nastati same od sebe ali po naključju, se bomo strinjali, da mora nastajanje živih bitij in njihovo evolucijo voditi neka nam neznana inteligenca. Podobnih čudežev narave je še veliko, nekaterih niti razumemo ne, kaj šele, da bi bili kaj podobnega v stanju narediti, pa jo vseeno, s posegi v naravo in genetskim inženiringom naravo prepričujemo, da smo pametnejši od nje.

Za začetek bomo izhajali iz tega, da v naravi obstajajo neka inteligentna bitja, ki jih bomo razdelili v dve skupini. V eni skupini so bitja, ki skrbijo, da imajo rastline in živali osnovne pogoje za življenje, tu mislim predvsem na življenjsko, bioenergijo. V drugi skupini so bitja prostora, ki skrbijo, da so v naravi, pokrajinah, pogoji za življenje. Tu gre spet za življenjsko energijo, pa tudi za dovolj kisika v zraku, primerno klimo in še kaj. Človek je v tem pogledu drugačna, bolj zapletena zgodba.

V tem prispevku je napisanih nekaj izhodišč za razmišljanje o naravi, v nadaljevanju bo napisanega nekaj več o tem, kaj se v naravi dogaja pa mi tega ne zaznavamo, glede na to, da v naravi le ni vse tako samoumevno, kot se zdi.