Uvod Miselni vzorci Opis simptomov

O BOLEZNIH

UVOD

Zdravstveno stanje prebivalstva se že precej let slabša. Ker se je ta trend začel v času velike gospodarske rasti in razmeroma visokega standarda, tega trenda ne moremo pripisati trenutnim gospodarskim ali ekonomskim razmeram. Gre bolj za to, da smo kot civilizacija v kritični fazi evolucije, ko bi morali dvigovati svojo zavest, okvirno to pomeni moralno etične vrednote, dejansko pa na tem področju prej nazadujemo.

V temi o boleznih bo največ napisanega o dejavnikih, ki pogojujejo nastanek bolezni, ker je odpravljanje teh dejavnikov praviloma to, kar se v aktualnem trenutku od nas pričakuje.

Lahko bi tudi rekli, da so bolezni jezik naših misli in dejanj, zdravljenje z odpravljanjem njihovih vzrokov pa za posameznika ena najpomembnejših nalog na poti nujno potrebne osebne rasti.

Pri tem bomo imeli nekaj težav tudi zato, ker nas učijo, da ima normalen človek tudi slabosti. Tak pogled na normalnega človeka bo v prihodnosti treba spremeniti. Od nas se sicer ne bo zahtevalo, da postanemo idealni ljudje, samo nekaterih naših slabosti ne bomo imeli več za normalen del naše osebnosti.

V tej temi obravnavan pristop odpravljanja vzrokov za bolezni potrjujejo izkušnje mnogih, pridobljene s praktičnim delom, rezultatih, ki so bili pri tem doseženi, ter tudi literatura, ki bo v nadaljevanju še navedena.

Fizikalno potrditev dobi ta pristop v nekaterih fizikalnih eksperimentih, ki kažejo na to, da je naš svet in vse, kar se v njem dogaja, pravzaprav manifestacija dogajanj na nivoju zavesti, kot neke vrste projekcija zavesti. Iz tega sledi, da so tudi naše bolezni proizvod naše zavesti, miselnosti, osebnosti oziroma da ima naša zavest zelo velik, če že ne odločilen vpliv na njihov nastanek.

Vmesna stopnja med zavestjo in materijo, je neka energetska struktura, oblika, manifestacija, matrica fizičnega, ali kakorkoli jo že imenujemo, dokler se zanjo ne določi poseben izraz. Pri človeku je to aura s centri zavesti, ki jo je mogoče fotografirati po Kirlijanovem postopku. Nekaj možnosti uporabe te kamere je opisanih v tem prispevku.

Večino dejavnikov za nastanek bolezni bi lahko razporedili v tri skupine:

zunanji,

prirojeni in

notranji dejavniki

Podobno delitev pozna tudi kitajska tradicionalna medicina.

Zunanji dejavniki so na primer zdravju škodljivo okolje (kemikalije, prah, vlaga), izpostavljenost nezdravim vremenskim razmeram (ki vpliva tudi na naše energetsko stanje), ekološko onesnaženo okolje, nezdrava hrana, za fizično telo nezdrav način življenja.

Pri prirojenih vzrokih moramo ločiti genetsko pogojene vzroke od vzrokov, ki so pogojeni z značajem, miselnimi in vedenjskimi vzorci. Genetsko prirojene so predvsem telesne okvare.

Prirojene, ali ustvarjene v otroštvu, so lahko tudi tako imenovane "energetske blokade", (kot posledica težjih izkušenj, travm), ki so lahko vzrok za neko bolezen. (Izraz blokada zato, ker blokira normalno delovanje delov telesa ali procesov v telesu).

Raziskave človekovega genetskega zapisa so pokazale, da genov za bolezni skoraj ni. To pomeni, da je genetsko pogojenih bolezni precej manj, kot se je do zdaj mislilo. Se pa geni tudi spreminjajo in če nam odkrijejo gen za neko bolezen, to še ne pomeni, da smo ga imeli tudi že ob rojstvu.

Lahko pa se od staršev, starih staršev in drugih v našem okolju v otroštvu prevzamejo miselni in vedenjski vzorci, ki kot del naše zavesti vplivajo na nastanek bolezni. Te je pa mogoče spremeniti in s tem zmanjšati občutljivost za neko bolezen ali celo pozdraviti tiste kronične bolezni, ki so pogojene s temi vzorci. Če se pokaže, da so ti naši vzorci vzrok za bolezni ali druge težave, ni smiselno govoriti, "tako sem bil vzgojen", ampak razmišljati o tem, kako bi to privzgojeno miselnost spremenili.

Na naslednjih straneh bodo obravnavani predvsem notranji vzroki, kar ne pomeni zanikanja drugih vzrokov, ampak upošteva dejstvo, da so ti najmanj znani, čeprav so v literaturi že precej podrobno opisani. Izraz notranji pomeni, da so ti vzroki v nas, da so to naši miselni in vedenjski vzorci oziroma da je to stanje naše miselnosti, osebnosti, zavesti.

Izhodišče za takšno obravnavo vzrokov za bolezni je stališče, da ima človek poleg fizičnega telesa tudi energetsko telo, energetsko polje, ki ima neposreden vpliv na fizično telo. To polje v veliki meri oblikujemo sami s svojo miselnostjo, z načinom dojemanja, razumevanja raznih dogodkov in okoliščin in tako posredno odločamo tudi o svojem zdravju in počutju.

Ljudje smo različno občutljivi, nekateri zbolijo zaradi vsake malenkosti, drugi pa lahko močno kršijo pravila zdravega načina življenja, a ne zbolijo. Prav zato bo lahko kdo rekel: "To pa ne bo držalo, poznam nekoga, ki je tak, pa ne zboli."

Občutljivost za bolezni je poleg prirojene nagnjenosti predvsem odvisna od naše življenjske naloge v procesu evolucije. Če je naša naloga predvsem to, da razvijamo našo osebnost, smo običajno zdravstveno bolj občutljivi, ker nas bolezni opozarjajo na to, kar moramo pri sebi, svoji miselnosti, v svoji zavesti spremeniti. Če je naloga nekoga raziskovanje, znanost, organizacijsko delo ali ustvarjalnost na nekem področju, je ta navadno manj občutljiv za bolezni. Nekateri zelo ustvarjalni posamezniki so bili precej "težavne" osebe, pa niso imeli temu primernih težav z zdravjem, saj njihova naloga ni bila razvijat svojo osebnost, marveč ustvariti to, kar so v življenju ustvarili.

Na vrh

MISELNI VZORCI

Miselni in vedenjski vzorci so najbolj pogosti notranji dejavniki, ki posredno povzročajo bolezni oziroma povečujejo nagnjenost do njih. Bolj neposredno povzročajo bolezni sicer negativni čustveni odzivi na določene okoliščine, ti so pa spet odvisni od naše miselnosti, osebnosti, stališča, odnosa do nekih za nas neprijetnih okoliščin.

Precej bolj točna, s tem pa tudi kompleksnejša razlaga bi bila, da vse naše zavedanje, naša zavest vpliva na naše telo in s tem tudi na naše bolezni, ker je telo neke vrste projekcija zavesti. In ker je zavest tudi energija in z energijami upravlja, bi lahko rekli; kakršne energije mu pošiljamo, tako telo imamo. To moramo gledati širše, ne samo na bolezni, npr. skladna osebnost skladno telo in še kaj.

Nekaj podobnega je imel v mislih tudi utemeljitelj medicine Hipokrat, ko je učil:

Bolezni niso kazni bogov, ampak imajo svoje vzroke.

in

Bolj me zanima kakšna osebnost je bolnik, kot katero bolezen ima.

Hipokrat

Še nekaj misli znanih osebnosti o boleznih:

Ne more biti zdrav del telesa, če ni zdrava celota.

Platon

Bolezni so posledica odpora do nujnih sprememb, ki jih moramo uvesti v svoje življenje ali mišljenje. Prav odpor do takih sprememb je ustvaril blokado, ki je zaustavila dotok energije, imenovane zdravje.

C. G. Jung

Bolezni bodo nekoč postale sramota, ker bomo spoznali, da so posledica negativnih misli.

A. Humboldt

Bolezni niso kazen ali nesreča, ki nas je doletela, ampak sredstvo, ki ga uporablja naše telo, da nas opozori na naše zmote.
dr.Edward Bach

Nevroze nas opozarjajo, da nočemo videti stvari, ki bi jih morali videti, nočemo spremeniti stvari, ki bi jih morali spremeniti, nočemo sprejeti v sebi tega, kar bi morali sprejeti, da bi lahko napredovali k celovitosti oziroma k temu, kar pravzaprav smo.

C. G. Jung

Vse bolezni so povezane z našo življenjsko nalogo.

Barbara Brennan

Dolžni smo prepoznati sporočila telesa, bolezni, in se nanje odzvati.

Barbara Brennan

Dodal bi še svoj pogled na bolezni:

Bolezni so fizična manifestacija tistih naših miselnih in vedenjskih vzorcev, ki nas ovirajo na naši življenjski poti.

Bolezni nastajajo na ravni zavesti in ko so na tem nivoju odpravljeni vzroki, zdravljenje ni več borba ampak samo še vprašanje časa.

Teža bolezni je sorazmerna teži sprememb, ki jih moramo vnesti v življenje.

Za razumevanje navedenih misli je potrebno nekoliko širše poznavanje vloge človeka v procesu evolucije v naravi.

Okvirno je smisel naših življenj biti ustvarjalen in razvijati sebe v pozitivno naravnano osebnost. Vedno bolj pa prihaja v ospredje tudi razvijanje naših manj poznanih potencialov. Bolezni nas opozarjajo, kateri miselni in vedenjski vzorci nas pri tem ovirajo.

Na mrazu nekdo zboli na ledvicah, drugi na pljučih, bronhijih, grlu, sinusih. Odgovor na vprašanje zakaj, je navadno, ker je tam bolj občutljiv. Ta občutljivost pa ni vedno prirojena. Večkrat je posledica slabega energetskega stanja tega organa ali dela telesa, to stanje pa je posledica naše miselnosti, odnosa do nečesa, vedenjskih vzorcev, življenjskih navad itn.

Navadno se svojih slabih navad in vzorcev ne zavedamo, zato ni smiselno, ko preberemo o vzrokih za svojo bolezen, takoj odklonilno reagirati, npr. "to pa zame ne bo držalo". Tudi zato, ker nas bolezni ponavadi opozarjajo na naše zmote. Če bi se jih zavedali, bi jih verjetno odpravili.

V knjigi kitajske tradicionalne medicine o hrani je vprašalnik, ki ga izpolnimo, da ugotovimo, katera hrana je za nas primerna. Pri vprašanjih, ki se nanašajo na naš značaj, je pripisano: vprašajte druge.

Naša zavest je kot ledena gora; vidimo oziroma zavedamo se le njenega majhnega dela, večji del pa je skrit pod ravnijo našega zavedanja. V njej je shranjeno vse, kar smo doživeli, videli in slišali od rojstva naprej, pa tudi stvari, ki smo jih zaznali, ne da bi se tega zavedali.

Vsi nerešeni problemi, tudi manjši nesporazumi iz vsakdanjih pogovorov, ostanejo v podzavesti in bolj ali manj vplivajo na naš odziv v določenih okoliščinah. Ali kot pravi nauk ene od epizod znane nadaljevanke:

Čas res celi naše rane, toda le tiste, ki se vidijo v ogledalu.

Zvezdne steze

Če se problemom izogibamo, jih zgolj skušamo pozabiti, jih samo odrivamo v podzavest, kjer pa še vedno vplivajo na nas, na naše reagiranje v določenih okoliščinah, na počutje, zdravje in še kaj. Veliko nesporazumov in celo vprašanje brez odgovorov lahko ovira naše misli, razmišljanje, pri določenem spletu okoliščin pa tudi resnejše zdravstvene težave v glavi. Zato je smiselno upoštevati misel:

Podzavest ne sme postati skladišče nerešenih težav.

Barbara Brennan

Marsikdo nerad sliši da so njegovi miselni in vedenjski vzorci vzrok bolezni, ker to pomeni, da je zanje bolj ali manj odgovoren sam in da bo za ozdravitev moral tudi sam kaj narediti, velikokrat to, kar je najtežje - spremeniti sebe. Posebno bo to prišlo do izraza v bližnji prihodnosti, ko bo na preizkušnji naša zavest.

Nesprejemanje teh dejstev je nekaj podobnega, kot da bi podili sla, ki prinaša slabe novice.

Velik vpliv na naše zdravje in počutje ima naš odnos oziroma reagiranje na težave in probleme, s katerimi se srečujemo. Buren odziv, potrtost in depresije kažejo na nezmožnost ali nepripravljenost reševanja težav oziroma na nepripravljenost sprejemanja tistih okoliščin, dejstev, na katere ne moremo vplivati.

O svoji energiji in s tem posredno tudi o počutju in zdravju odločamo predvsem sami, s svojim odnosom do sebe in vsega, kar se nam v življenju dogaja, zato misel:

Nismo odgovorni za vsa dogajanja okrog nas, smo pa odgovorni za to, kako nanje reagiramo.

Ken Keyes ml.

 in podobna misel z daljšo brado:

Niso odločilne težave, na katere naletimo, marveč, kakšen je naš odnos do njih.

Epictetus

Veliko bolezni je posledica blokade ustvarjalnih energij oziroma vzorcev, ki ovirajo našo ustvarjalnost. Odpravljanje teh vzrokov je včasih težavno, ker se veliko ljudi ne zaveda pomena ustvarjalnosti za vsakega posameznika na nekem področju. Na ustvarjalnost se prevečkrat gleda kot na neke vrste hobi posameznikov.

Pogosto porabimo veliko energije za zanikanje problemov in neprijetnih dejstev, sami sebi in drugim. Razvijamo razne obrambne sisteme, ukvarjamo se z vsem mogočim, da bi imeli izgovor, da nimamo časa zase. To so slabe energije, ki pripomorejo k nastanku bolezni in drugih neprijetnih stanj.

Iščemo tudi razne izgovore, načine, dejavnosti, da se izognemo soočenju s problemi. Eden izmed načinov so tudi razne oblike odvisnosti - tudi veliko deloholikov spada v to skupino.

Lahko se tudi zapremo vase, se ogradimo od okolja, vendar s tem zapremo tudi dotok dobrih energij, informacij, izkušenj, potrebnih tudi zato, da damo več smisla svojemu življenju.

Misel Nobelovega nagrajenca za književnost:

Če zapremo vrata pred lažmi, bodo tudi resnice ostale zunaj.

Tagore

Na vrh

NEKAJ OPISOV SIMPTOMOV BOLEZNI

Virusi, bakterije

Virusi in bakterije potrebujejo za svoj obstoj za ljudi slabe, večini ljudi škodljive energije, ki jih ustvarjamo tudi ljudje s svojo negativno zavestjo, z negativnimi mislimi, negativnimi čustvi, kot so jeza, strah, skrbi, žalost, tesnoba, živčnost in napetost. Naš imunski sistem je neposredno odvisen od našega počutja, razpoloženja in s tem energetskega stanja, to je pa odvisno med drugim tudi od vpliva našega okolja na nas - seveda odvisno od tega, kako močna osebnost smo in koliko si takšen vpliv dovolimo.

Vpliv okolja pa ni vedno samo negativen oziroma zlonameren. Včasih nas hoče opozoriti na nekaj, kar moramo pri sebi spremeniti. Okvirno bi lahko rekli, da virusi in bakterije lahko napadajo naše telo, kolikor dovolimo, da se drugi vmešavajo v našo miselnost in življenje, in kolikor sami sebe "napadamo" z negativnimi in pesimističnimi mislimi in čustvi.

Zdravljenje virusnih in bakterijskih bolezni bi moralo temeljiti predvsem na usposabljanju imunskega sistema, da premaga bolezen. Imunski sistem je neposredno odvisen od našega energetskega stanja, to pa od našega počutja. Zdravljenje z zdravili znatno pripomore k razvoju odpornejših bakterij, ker imajo, kot vsi živi organizmi, težnjo po preživetju in sposobnost prilagajanja.

Glede na že omenjene trende v naši družbi, v prihodnosti ni pričakovati zmanjšanja števila virusnih in bakterijskih bolezni.

Borelija

Simptomi borelije se pojavljajo na različnih delih telesa oziroma organih, ali pa se sploh ne pojavljajo, odvisno od stanja našega imunskega sistema in drugih vzrokov. Zanimajo nas predvsem tisti vzroki, ki so posledica miselnih vzorcev, ker je nanje mogoče vplivati in s tem znatno olajšati težave, ki jih povzroča ta bolezen. Energetska podpora začasno pripomore k vzpostavljanju normalno delujočega imunskega sistema in s tem premagovanju virusov in bakterij, za dolgoročna rešitev pa je potrebno odpraviti tiste vzroke, ki imunski sistem slabijo.

Za borelijo velja vse, kar je napisanega o virusih in bakterijah. Nenazadnje nas vzroki, miselni in vedenjski vzorci, ki pogojujejo razvoj virusov in bakterij, ovirajo v življenju in jih je tudi zato smiselno odpraviti. Glede na del telesa, kjer so se simptomi borelije pojavili, je mogoče določiti, kateri miselni ali vedenjski vzorci omogočajo razvoj bolezni oziroma kaj bi morali pri sebi spremeniti. Ni najbolj smiselno, da se zaradi klopov izogibamo narave, zato imamo imunski sistem , bolj smiselno je poskrbeti za to, da bo naš imunski sistem v dobrem stanju.

Migrena

Migrena je izrazito energetska bolezen, saj gre za zelo porušeno energetsko stanje v glavi, še posebej med napadom. Kot miselni ali vedenjski vzorec je vzrok za migrensko, da se ukvarjamo s stvarmi, ki nas ne zadevajo, da se na primer vtikamo v življenje odraslih, samostojnih otrok, sorodnikov, da nas preveč zanima, kaj delajo drugi in kaj se dogaja sosedom, znancem, sodelavcem. Velikokrat zmotno mislimo, da skrbimo za svoje bližnje, jim hočemo z nasveti pomagati, in se niti ne zavedamo, da se preveč vmešavamo v njihovo življenje in smo zanje prej moteči kot v pomoč. Prej zbolijo osebe, ki so že sicer bolj obremenjene s službo in drugimi skrbmi, vendar to ni pravilo.

Med napadom migrene potrebujemo mir in temo. Na ta način nas hoče migrensko stanje opozoriti, da se moramo distancirati od določenih stvari v svojem življenju. Ker so za vzroki migreno bolj ženske lastnosti, je tudi migrene pri ženskah več.

Le redko je migrena posledica preobremenjenosti z delom, še posebej če je delo ustvarjalno. Če pa do tega že pride, to pomeni, da toliko delati ni smisel našega življenja in da obstajajo tudi kakšne druge rešitve.

Stanje slabšajo tudi okvare na hrbtenici, ker ovirajo pretoke energij v glavi, pa tudi bolezni organov, katerih meridijani potekajo na glavi.

Zdravljenje migrene je navadno uspešno, le v primeru okvar hrbtenice in bolezni nekaterih organov še lahko ostanejo glavoboli. Vsaj v neki meri pa je treba odpraviti vzroke, sicer se bolezen navadno povrne.

Če se migrena pojavi pred puberteto, je bolj verjetno, da smo energetsko blokado nekje staknili, kot pa, da smo jo sami ustvarili.

Tudi migrena pri odraslih je lahko posledica energetskih blokad, pridobljenih v otroštvu, ki pa lahko pridejo do izraza šele, ko smo starejši, ko se pojavijo še drugi dejavniki. Lahko pa tudi z leti kateri od dejavnikov odpade in migrena sama mine. Močnejša škodljiva sevanja tudi pripomorejo k nastanku migrene oziroma glavobolov in jih je treba preveriti, če glavobolov ni mogoče pozdraviti.

V prihodnosti je pričakovati vedno več glavobolov, ker premalo vnašamo nova znanja v življenje, glavo prevečkrat uporabljamo za delovanje po starih, preživetih vzorcih, ne sledimo dovolj evoluciji. Lahko bi rekli, da v takih primerih glava z glavobolom "protestira", ker je ne uporabljamo najbolj smotrno.

Eden manj znanih vzrokov za glavobole, ali vsaj pripomore k glavobolom, je zapiranje vase. S tem se zapremo tudi za dotok energij in če stanje v glavi z energijami ni najboljše, lahko ravno to pripomore, da pride do glavobolov.

Vsekakor za glavobole velja tudi misel C. G. Junga o boleznih, navedena bolj na začetku te teme.

Če glavoboli niso organske narave, so praviloma lahko ozdravljivi, če se spet pojavijo, je pa odvisno od tega, če so odpravljeni vzroki.

Vedno bolj pogoste težave glave so tudi vrtoglavice, stanja ko se kar zgubljamo. Te težave so večinoma novejša "pridobitev" in nas tudi opozarjajo, da ne gremo naprej s časom.

Ker so težave z glavo pogosto povezane s tem, da ne gremo naprej s časom, kaj bi morali na tem področju narediti je pa manj znano, si to področje zasluži nekoliko bolj obširno obdelavo, kot je ta prispevek.

Ščitnica

Kot vse žleze z notranjim izločanjem je tudi ščitnica zelo energetsko odvisen organ, kar pomeni, da je precej odvisna od našega psihičnega, to je energetska stanja, ki močno vpliva na njeno delovanje. Obenem pa to tudi pomeni, da je z vzpostavljanjem normalnega energetskega stanja v kombinaciji z odpravljanjem vzrokov mogoče razmeroma uspešno popraviti delovanje takšnih žlez.

Ščitnica je pomembna žleza. Kaj vse lahko povzroči njeno nepravilno delovanje dobro vedo tisti, ki imajo težav z njo, npr.: preveliko telesno težo, aritmije srca, živčnost, zmanjšano presnovo in s tem delovanje celotnega organizma, utrujenost, zaspanost, pomanjkanje zbranosti, počasen srčni utrip, izpadanje las, spremembe na koži.

Pri vzrokih za slabo delovanje ščitnice gre za občutek, da ne moremo delati oziroma narediti tega, kar bi želeli, ker nas nekdo ali nekaj ovira, ali nam za to zmanjkuje nam časa. Gre za občutek, da ne moremo biti ustvarjalni, ker nas nekaj ali nekdo omejuje, občutek, da se ne znamo ali ne moremo postaviti zase oziroma za to, kar nam pripada, občutek, da si ne upamo povedati, kar mislimo, itn.

Glede na to, da ljudje zmoremo marsikaj, le malo svojih potencialov pa v življenju tudi uporabljamo, so težave s ščitnico tudi opozorilo, da naj tudi v tej smeri kaj naredimo.

Težave s ščitnico so pogostejše pri ženskah, ker so poleg službe obremenjene tudi z gospodinjstvom in jim pogosto zmanjkuje časa, da bi naredile vsaj najnujnejše, kaj šele, da bi ostalo kaj časa za hobije.

Težave s ščitnico imajo lahko tudi tisti, ki mislijo, da lahko delajo, kar hočejo. Ker ponavadi tako ne gre, jih kdaj tudi kdo na to opozori in to jm že daje občutek, da jih okolje omejuje oziroma da jim nekaj vsiljuje.

Zadnje čase se pojavlja vedno več težav s ščitnico pri mladih. Največkrat je vzrok v tem, da so njihove zahteve in pričakovnja večja, kot so sami pripravljeni vložit v to, da bi to dosegli. Premalo delovnih navad zaradi preveč popustljive vzgoje največ pripomore k temu.

Če svojega otroka postavimo pred to dejstvo, se bo verjetnoo počutil prikrajšanega za marsikaj, kar drugi imajo in zaradi tega lahko zboli še na pljučih, bronhijih, ali se še poslabša stanje ščitnice. Rešitev je v drugačni vzgoji otrok, pripravljat jih na življenje in jim privzgajat delovne navade.

Astma

Astma in bronhitis sta bolezni bronhijev, na bronhijih se pa odraža naš odnos do ljudi oziroma našega okolja. Astma se manifestira kot težave z dihanjem, dušenje, pomeni pa, da imamo občutek, da nas nekdo ali nekaj v našem okolju omejuje, utesnjuje, ne da dihati.

Kar občutimo kot neko kepo v dihalih ali v grlu, je največkrat slaba energija oziroma energetska blokada, ki jo zaznavamo kot nekaj materialnega, preizkave pa običajno nič ne pokažejo.

Če so vzroki za astmo še prisotni, je tako zdravljenje začasno in ga je treba ponavljati. Okoliščine za astmo pa so lahko obstajale v preteklosti, v otroštvu, pustile pa so blokade v energetskem telesu in podzavesti. V takih primerih se navadno simptomi astme pojavljajo le občasno, navidezno brez vzroka. Vzrok je v tem, da neko okolje ali dogajanje spomni podzavest na tisto dogajanje v preteklosti, otroštvu, ki je bilo vzrok za nastanek astme in ta ustvari oziroma ponovno aktivira blokade, ki povzročijo simptome astme.

Lahko pa se simptomi astme pojavijo brez zunanjih vplivov, ko se v podzavesti obravnavajo, podoživljajo dogodki, ki so povezani s temi simptomi.

Praktičen primer različnih pogledov na skrb za otroka in posledice tega. Mama sedemnajstletnika nikakor ne more razumeti, kako je sin lahko tako bolan, kljub veliki skrbi vseh domačih zanj.

Pogledi otrok in staršev na to, kaj je za otroka dobro in kaj ni, so lahko zelo različni, za otrokovo zdravje pa pomemben otrokov pogled na te okoliščine.

Kot je bilo za pričakovat, je sin povedal čisto drugačno zgodbo. Neprestana kontrola mame in stare mame v smislu: "si dovolj oblečen, je bil čaj dovolj topel, si vzel vitamine, si si umil roke, imaš čisto ... (vse po vrsti), ne pij mrzlih pijač, ne hodi prehitro, da ne boš zadihan, s kolesom se ne smeš vozit ker imaš astmo, pazi da ne boš na prepihu, ne hodi ven, ker je zunaj hladno, ne hodi med ljudi, da ne dobiš virusa…"

Tako omejevanje ustvari občutek da ne more zaživet, zadihat in posledično astmo.

Pri vzgoji otrok je prav, da smo pozorni na to, da ne ustvarjamo okoliščin, ki bi lahko povzročile astmo. V temi o vzgoji otrok je napisanih nekaj splošnih nasvetov za vzgojo, ki so uporabni tudi za otroke z astmo. Kot med odraslimi so tudi med otroki taki, ki mislijo, da lahko delajo kar hočejo, da morajo dobiti vse, kar zahtevajo.

V primeru astme pri otroku je potrebno prvo ugotoviti, ali je otrok res omejevan, ali z astmo samo nekaj izsiljuje in temu primerno ukrepati.

Kot pri drugih boleznih je tudi pri astmi mogoča prirojena, podedovana občutljivost na to bolezen. Spet je potrebno ugotoviti kje je ta, zelo verjetno energetska blokada in jo z ustrezno energetsko obravnavo odpraviti.

Ker je število obolelih za astmo v zadnjem času v porastu, si ta bolezen zasluži širšo obravnavo, vendar bo za razumevanje nekaterih vzrokov potrebno poznavanje tudi vloge človeka v naravi v procesu evolucije v tem trenutku.

Skleroza multipleks

Ta bolezen sicer ni med bolj pogostimi, so pa vzroki zanjo podobni, kot za občutek utrujenosti, fizične nemoči, ki pa je vedno bolj pogost med ljudmi.

Tudi skleroza multipleks je izrazito energetska bolezen, kar pomeni, da je posledica zelo slabega energetskega stanja nekaterih delov telesa. Miselni vzorec, ki povzroča takšno stanje, je največkrat občutek nemoči. Tudi v primeru skleroze multipleks bi lahko razdelili bolnike na tiste, ki se ne znajo, si ne upajo postaviti se zase, in na tiste, ki mislijo, da lahko delajo, kar hočejo, in na vsako omejevanje gledajo kot na svojo nemoč.

Na simptome je mogoče uspešno vplivati v prvem primeru, še posebej če se vzporedno z zdravljenjem ustrezno spreminja tudi miselnost. V drugem primeru pa bolnike ponavadi teže prepričamo, da okoliščine niso takšne, kot jih vidijo. Uspešnost odpravljanja simptomov je precej odvisna od tega, kako zgodaj začnemo odpravljati simptome, od starosti osebe in od pripravljenosti osebe za sodelovanje pri odpravljanju vzrokov.

Pogost vzrok za to bolezen je prirojeno ali v otroštvu pridobljeno takšno energetsko stanje oziroma energetska blokada, ki povzroči to bolezen. Simptomi se v tem primeru lahko pojavijo kadarkoli v življenju, ko se pojavijo tudi drugi dejavniki. Pomembno je, da se začne čim prej odpravljati simptome, sicer bolezen pusti na telesu posledice, ki jih je težko pozdraviti. Pri mlajših osebah so možnosti večje, pri starejših osebah so rezultati odvisni od vzrokov in posledic, ki jih je bolezen povzročila.

Vzroki za v zadnjem času vedno bolj pogoste občutke fizične nemoči je v občutku, da sami nimamo kaj dosti vpliva na naše življenjske okoliščine, preveč naj bi bili odvisni od drugih. Ni čisto tako, glede na to, da je naš svet projekcija zavesti, imamo precej možnosti, da si svoje življenje sami krojimo. O tem je napisano veliko literature, nekaj bo tudi na teh straneh v temi o osebni rasti.

O raku

Obstaja veliko vrst raka, ki so posledica različnih vzrokov in spletov okoliščin. Na tem mestu bodo okvirno obravnavani tisti vzroki, na katere lahko vplivamo, oziroma bi jih za ozdravitev morali odpraviti. To so tisti, ki nas npr. opozarjajo, da smo v nečem zgrešili smisel življenja, da neke pomembne stvari niso take, kot mislimo, da vzroki za naše težave niso izven nas, ampak v nas in drugi dejavniki, povezani z našo miselnostjo.

V nekaterih primerih se da pojasniti vzroke za raka z ustaljenimi pogledi na življenje, v mnogih primerih pa moramo sprejeti dejstvo, da življenje ni samo sebi namen. Ker je zavest naše civilizacije na razmeroma nizki stopnji, je temu primerno tudi razumevanje smisla življenja na tem svetu. Redke posameznike, ki imajo pogum to učiti, le malokdo posluša, vendar pa se zadnje čase tudi na tem področju stvari spreminjajo.

Se lahko zgodi, da se nekdo, ko zve za to bolezen, odloči, da bo, če bo ozdravel, živel čisto drugače. Morda je ravno to tisto, kar je bolezen od njega zahtevala. Takšnega bolnika je mogoče pozdraviti na kakršenkoli način, lahko pa pride tudi do tako imenovane samoozdravitve, ko zanjo ni neke logične razlage.

Kot primer bi opisal raka na prsih pri ženskah, saj je prav ta pri ženskah med najpogostejšimi. Če je glavni vzrok zanj miselni vzorec, se ta nanaša na pretirano skrb za ljudi v njenem okolju, kar pomeni, da gre za ženske, ki naredijo vse za druge, zase pa nič.

Razen v primeru redkih izjem smisel življenja ni služiti drugim, marveč razvijati sebe kot osebnost, se od življenja učiti, ustvarjati. Za otroke moramo skrbeti toliko časa, da pridejo do poklica, pa še to ni nujno, če tudi sami ne sprejmejo svojega dela odgovornosti zase.

Odrasli otroci bi morali narediti čim več stvari sami. Če naredimo vse namesto njih, jih naredimo nesamostojne, to pa je slaba popotnica za življenje. Prihajajo težki časi in kdor bo imel težave z delovnimi navadami, bo težko shajal v življenju.

Tudi pretirana skrb za starše ni smiselna, saj morajo ljudje v starejših letih izkusiti omejitve tega obdobja življenja. Ustvarjanje okoliščin, v katerih starosti skoraj ne občutijo, jih prikrajša za takšno izkušnjo. Misel, ki se bo še večkrat ponavljala, je: Smisel življenja ni, da ga čim lepše preživimo, marveč, da se od njega čim več naučimo.

Mnoge ženske naredijo vse za svoje družinske člane in druge v svojem okolju, ne da bi se tega zavedale, samo zato, da bi pritegnile njihovo pozornost, da bi bile pohvaljene, pri tem pa čisto pozabijo nase. Potrebo po pozornosti, pohvalah bi morale reševati na druge načine.

Pri mlajših ženskah je rak oziroma težave te vrste povezan z njihovim odnosom do ženskega principa oziroma z občutljivostjo na vpliv odnosa naše družbe do ženskega principa. V prihodnosti je pričakovati več težav te vrste tudi zato, ker je predvidena večja vloga žensk, ženskega principa v naši družbi, namesto tega pa mnoge prepogosto pozabljajo, da so ženske.

Prsi imajo poleg dojenja še nekaj drugih funkcij in namesto da bi bile izvor zdravja, so zaradi neznanja najpogostejši vzrok za raka pri ženskah.

Pogost vzrok raka oziroma vzrok, ki lahko znatno pripomore k razvoju te bolezni, so zamere. Ta vzrok je bil usoden tudi za nekaj znanih oseb. Da bi lahko odgovorili na vprašanje zakaj so zamere ena od naših večjih zmot, bi morali več vedeti o smislu našega življenja na tem svetu in njegovih zakonitostih. Načelen odgovor zakaj ne zamer bi bil; vsak zakaj ima svoj zato.

Miselne vzorce kot vzrok za raka je mogoče ugotoviti. Vzorci so običajno tisti, ki tako ali tako povzročajo bolezni na teh organih, le da gre v primeru raka za njihovo skrajno obliko. Če hočemo, da naše življenje dobi tisti smisel, ki mu je namenjen, moramo te vzorce spremeniti.

Dejstvo, da lahko ugotovimo vzroke za nekatere vrste raka, še ne pomeni, da jih bo mogoče tudi pozdraviti. Tistih, ki zmorejo tako spremeniti svojo miselnost in življenje, da ozdravijo,je manj, več je tistih, ki tega ne morejo narediti niti za ceno lastnega življenja.

Res pa je, da se bolniki k temu pristopu ponavadi zatečejo šele, ko je bolezen že precej daleč. S pravočasnim pristopom te vrste bi bilo mogoče za bolnike narediti veliko več. S popravljanjem energetskega polja je mogoče bolnika spraviti do dobrega počutja, v katerem laže odpravlja vzroke za bolezen. Samo odpravljanje energetskih blokad pa je učinkovito le, če se odpravljajo tudi vzroki zanje.

Pri nekaterih vrstah raka imajo pomembno vlogo virusi, kar moramo upoštevati tako pri preventivi kot pri zdravljenju te bolezni.

Malo verjetno je, da bo kdaj odkrito zdravilo za raka, vsaj ne za vse vrste, ker bi s tem bolezen zgubila svoj smisel. Malokdo bi spreminjal sebe in svoje življenje, če bi mu lahko z zdravili pozdravili bolezen in mu tega ne bi bilo potrebno narediti.

Eden od pogostih in malo težje razumljivih vzrokov za to bolezen je, da se preko te bolezni zavest znebi veliko svojih slabosti, za kar bi sicer bilo potrebnega veliko časa. Teži bolezni ustrezno je velik tudi njen pozitiven učinek na zavest.

Zavedati se moramo, da za zavest čas ne obstaja, zato nima začetka in konca, rojstva in smrti, v določenih obdobjih ima ali pa nima samo fizično telo, kot sredstva izražanja v tem svetu. O tem več v temi o življenju.

Depresija

Vzroki za nagnjenost k depresijam so lahko prirojena energetska stanja, ali bolj pogosto naši miselni vzorci in način življenja.

V primeru, ko so odločilni vplivi okolja, to pomeni, da se ne znamo postaviti zase, nimamo dovolj samozavesti, imamo težave, za katere mislimo, da jih ne moremo rešiti. V teh primerih nam lahko zelo pomagajo knjige o samozavesti, uspešnosti, komuniciranju z ljudmi. Nekaj naslovov je navedenih na teh straneh.

Za notranje vzroke za depresivna stanja bi lahko šteli preveč pesimistično razmišljanje in gledanje na življenje (misel Humboldta, Reusseauja), nezmožnost ali nepripravljenost sproti reševati svoje težave zaradi česar se jih je nabralo preveč. Knjig z nasveti za reševanje težav te vrste je več kot dovolj, potrebna je le naša odločitev, da stvari premaknemo naprej. Ker težave težko rešujemo, ko smo v slabem stanju, prav pride katera od energetskih obravnav, ki nam povrne življenjsko energijo.

Ob izgubi bližnjih nam lahko veliko pomaga knjiga Zdravljenje žalosti, napisal jo je James van Praagh. Za moj odgovor bi gotovo veljala misel Einsteina o eleganci in krojaču, glasil pa bi se: Nikogar ne moremo izgubiti, ker si nikogar ne moremo lastiti. Pojavlja se seveda tudi problem navezanosti. Glede na to, kaj nam je v našem življenju zajamčeno (tema o življenju), se ni dobro preveč navezati na karkoli ali kogarkoli. Dobro misel najdemo tudi v verzih "Če":

"Če ti vsak človek nekaj pomeni, toda niti eden preveč"
R. Kipling

Energetsko gledano je depresija stanje z velikim energetskim primanjkljajem in težko je pričakovati, da bo človek v takem stanju reševal svoje težave. Energetska podpora v tem primeru veliko pripomore k dobremu počutju in nam da moč, da lahko začnemo reševati svoje težave. Če depresijo povzroča preveč pesimistično razmišljanje, tako razmišljanje lahko hitro izniči dobljeno energijo.

Ima pa kot vse slabo tudi depresija svoje dobre strani, če le ne mislimo, da smo nerešljiv primer. Ker ne moremo veliko delati, varčujemo z energijo, da si ohranimo vsaj zdravje. V depresivnem stanju nam slabše deluje razumski način razmišljanja, nam pa bolje deluje intuicija, zato je prav tako stanje izkoristiti tudi za iskanje dolgoročnih rešitev za naše težave.

Ker so tudi depresije v zadnjem času v porastu in tak trend je pričakovati tudi še naprej, si zaslužijo nekoliko širšo obravnavo, spet v duhu novega časa in novih vzrokov zanje. In brez da dobro prevetrimo svojo zavest, osebnost, se kaj dosti na tem področju ne bo dalo narediti.

Še nekaj krajših opisov vzrokov nekaterih simptomov bolezni

Astma: Nesposobnost postaviti se zase, občutek utesnjenosti. Nekdo, nekaj me omejuje, mi ne da dihati, breme preteklosti, otroštva me omejuje.

Bronhitis: Prepiri, nesporazumi, slabi odnosi z ljudmi.

Debelost: Strah, potreba po varnosti, bojimo se odgovornosti partnerskih odnosov, zatekanje k hrani, namesto da bi reševali težave in še marsikaj.

Bulemija: Hlastanje za življenjem na nepravi način, beg pred odgovornostmi.

Anoreksija: Beg pred življenjem, tudi pred odgovornostmi, ki jih prinaša življenje.

Pljuča: Strah pred življenjem, ne upamo si zaživeti. Občutek, da nimamo kaj dosti od življenja.

Migrena: Težnja po nadziranju, obvladovanju stvari, ki nas ne zadevajo. Ukvarjanje s stvarmi, ki ne prispevajo k smislu našega življenja.

Možganska kap, tumorji v glavi: Nepripravljenost spremeniti se, rajši umrem, kot , da se spremenim.

Oči, vid: Nočemo videti stvari, ki bi jih v življenju morali videti.

Ušesa, sluh: Nočemo poslušat tudi tistih, ki bi bilo prav, da jih poslušamo.

Bakterije, virusi: Drugim dopuščamo, da se vmešavajo v naše življenje, v našo miselnost.

Gripa: Naveličanost nečesa.

Grlo: Ne upamo si povedati, kar mislimo. Ne znamo se postaviti zase. Ne moremo delati, kar bi želeli, ni ustvarjalnosti, realizacije.

Herpes: Nezadovoljstvo s sabo, nesprejemanje sebe. Občutek krivde.

Holesterol: Ne privoščimo si veselja, mislimo, da nam ne pripada. Občutek, da smo žrtve okoliščin.

Hrbtenica, zgornji del: Kot osebnost nimamo podpore, za vse smo sami.

Hrbtenica, spodnji del: Skrb za prihodnost, denarne težave.

Jetra: Zagrenjenost, jeza, vidimo nesmisle okrog sebe.

Žolč: Zagrenjenost, pretiran ponos, trdota naše osebnosti na nepravem mestu.

Koža: Občutljivost. Bojimo se, da bi nas kdo prizadel.

Pomanjkanje pigmenta: Občutek, da ne spadamo v svoje okolje.

Kolena: Pretiran ponos, miselna neprožnost, neprilagodljivost raznim situacijam.

Kolki: Nekatere stvari se ne premaknejo naprej. Pomanjkanje motivacije.

Kosti, osteoporoza: Dogajajo se mi – dogajale so se mi – krivice. Svet je krivičen.

Kri: Kri pomeni življenje. Nizek pritisk, slabokrvnost in levkemija pomenijo premalo volje do življenja. Voljo do življenja ima tisti, ki je pripravljen zanj tudi kaj narediti, tudi v smislu namena našega bivanja, obstoja.

Visok krvni pritisk: Čustvena razburjenost, pogosto notranja - podzavestna.

Ledvice: Strah, zamere, užaljenosti.

Mehur: Nesposobnost opustiti miselne in vedenjske vzorce, ki nas bremenijo. Jeza na partnerja.

Prostata: Premalo moškega principa, agresivnosti, nesposobnost postaviti se zase. (moškim je nekaj agresivnosti dovoljeno, ženske imajo za te namene druga orodja).

Slabost mišic: Občutek nemoči.

Krči: Krčevito se oprijemamo nečesa, kar bi morali opustiti.

Žile: Ne privoščimo si veselja, sprostitve. Življenju ne pustimo pretoka.

Želodec: Skrbi. Nekoga imamo v "želodcu". Ne gremo naprej s časom.

Revma: Občutek, da ni nihče pozoren do nas, prepuščeni sami sebi. Preveč kritiziramo.

Sklepi: Miselna neprožnost.

Srce: Premalo veselja, sprostitve. Trdosrčnost.

Stopala: Na stopalih se refleksno odraža celo telo, zato bolečine na delu stopala lahko odražajo težave z organom, ki se refleksno odraža na bolečem delu stopala.

Tanko črevo: Občutek nesposobnosti. Preveč se zahteva od nas. Nesposobnost reševanja svojih težav.

Debelo črevo: Nesposobnost opustitve slabih navad. Nesposobnost pozabiti tisti del preteklosti, ki nas obremenjuje, preveč se ukvarjamo s preteklostjo namesto s sedanjostjo.

Trebušna slinavka: Občutek, da imamo ali smo imeli premalo lepega v življenju. Neuresničeni življenjski načrti.

Vranica: Premalo volje do življenja, premalo delovnega elana. Pretirana okupiranost z nečim.

Vrat: Miselna neprožnost, nesposobnost sprejemanja različnosti.

Živčni sistem: Težave s komuniciranjem. Težave z živčnim sistemom moramo ločiti od živčnosti, ki ima druge vzroke.

Alergije: Alergični smo na nekaj, nekoga. Težnja po nadzorovanju, obvladovanju, ljubosumje.

Naštetih je samo nekaj pogostejših vzrokov, več o njih piše Louise L. Hay v knjigi Življenje je tvoje. Pa tudi ta seznam bi se dalo še dopolniti, predvsem z kombinacijami raznih vzrokov.

Pri ledvicah tako ni omenjen najpogostejši vzrok, tj. strah. Pri migreni se je vsaj po mojih izkušnjah izkazalo, da vzrok, opisan v omenjeni knjigi, ni najpogostejši vzrok migrene, bolj pogosto so to vzroki, opisani zgoraj.

Nekateri opisi v knjigi so težje razumljivi. Tako konstrukcija vesolja kot vzrok za bolezni kosti pomeni, da mislimo, da je svet krivičen oziroma da se nam dogajajo krivice.

Težave in bolezni so lahko tudi posledica kombinacije več vzrokov. Kot primer bi lahko navedel stanje, ko nimamo moči v nogah in se izkaže, da so problem živci. Z nogami gremo naprej proti nekemu cilju, živci pa pomenijo komuniciranje. Miselni vzorec, ki se nanaša na te težave, je ta, da to, kar govorimo, ne doseže svojega namena, cilja.

Težave in bolezni so lahko tudi posledica kombinacije zunanjih dejavnikov, življenjskih razmer in miselnih vzorcev. V tem primeru vzrokov ne moremo najti samo v omenjenih opisih in knjigi, preveriti je treba tudi druge dejavnike oziroma njihove možne kombinacije.

Nekateri miselni in vedenjski vzorci kot vzroki za bolezni so težko sprejemljivi, če ne sprejemamo dejstva, da življenje ni samo sebi namen. Naslednja neprijetna misel se nanaša predvsem na druge teme, lahko pa bi našla tudi tu svoje mesto:

Manj bolečine brez več modrosti je v nasprotju s smislom našega življenja.

So pa tudi ljudje, ki poslušajo samo sebe. Za vse njihove težave so praviloma krivi drugi in takšnim z v tej temi obravnavanim pristopom ne moremo kaj dosti pomagati. Ti navadno govorijo: "Meni pa ne more nihče pomagati." In vsaj v tem primeru imajo največkrat prav.

Prevečkrat smo podobni mornarju, ki, ko začne voda vdirati v barko, spleza na jambor in gleda, od kod bo prišla pomoč, namesto da bi popravljal poškodbo in izčrpal vodo. Barka se pa kar potaplja.

Precej konkreten je bil tudi znani mislec, ko je zapisal:

Neprestano tarnanje prej pomeni revnost duha, kot pa resne težave.

J.J. Russeau

Pri ugotavljanju vzrokov za bolezni pri otrocih moramo upoštevati, da otroci še nimajo izoblikovane osebnosti in je njihovo energetsko polje še pod vplivom tistih oseb, ki so največ v njihovi bližini. Majhni otroci so energetsko še povezani s starši in na njihovem zdravju se lahko kažejo tudi težave in skrbi staršev.

Otroci lahko z boleznimi tudi sporočajo, kaj jih v njihovem okolju moti. Bronhitis lahko pomeni, da otroka motijo prepiri v družini, astma, da je zaradi razmer v družini za nekaj prikrajšan ali pa da ga okolje omejuje, utesnjuje, težave z ušesi lahko pomenijo, da mora poslušati stvari, ki jih noče slišati. Alergije lahko povzroča veliko vzrokov, zato je treba ugotoviti, kaj otroka v njegovem okolju moti. Lahko jih moti tudi npr. to, da morajo kdaj svoje stvari tudi pospraviti in podobno.

Otroci so za vplive različno občutljivi, nekateri tudi neobčutljivi, tako da lahko živijo v težkih razmerah, ne da bi se pokazale posledice za njihovo zdravje.

Primer nastanka bolezni:

Nekoliko poenostavljeno bi potek nastajanja bolezni lahko opisali takole: Naše energetsko polje - aura je sestavljeno iz treh delov: miselnega, čustvenega in eteričnega, to je tistega, ki je kot neka energetska matrica našega telesa in ga oskrbuje z življenjsko energijo, da lahko normalno deluje.

Naše razmišljanje, miselni vzorci nastajajo in se odvijajo na miselnem nivoju. Ko na neki dogodek reagiramo v skladu z našimi miselnimi vzorci, se to navadno odraža na čustvenem nivoju kot čustvena reakcija. Po določenem času, odvisno od intenzivnosti in odpornosti telesa, se proces nadaljuje na tistem energetskem nivoju, ki vzdržuje fizično telo. Pozitivna čustva (veselje, zadovoljstvo, sreča) kot dobro počutje, moč in odpornost organizma, negativna čustva (žalost, tesnoba, jeza, strah, zagrenjenost in druga) pa kot zdravstvene težave.

Vzemimo primer, ko se nam v službi godi krivica. Proces nastajanje bolezni se začne na miselnem nivoju, ko to ugotovimo in razmišljamo o tej krivici. Po določenem času se pojavijo čustvene reakcije v obliki jeze, tesnobe, žalosti, strahu, zagrenjenosti, zamer. Spet z neko zakasnitvijo se začnejo ta dogajanja odsevati na energetskem, eteričnem nivoju, kar povzroči spremembe, bolezenske simptome na delih telesa, ki ustrezajo miselnim vzorcem. Tesnoba in žalost npr. v prsnem košu, jeza v jetrih in žolču, strah in zamere v ledvicah, skrb za preživetje in prihodnost v križu. Zunanji dejavniki so navadno le tisto, kar pogosto prevesi tehtnico na stran bolezni. Zaradi nepoznavanja notranjih vzrokov navadno pripišemo vzroke za bolezni samo zunanjim dejavnikom.

Seveda pa to ni edini možen potek dogajanj, pravzaprav je najslabši. Druga možnost je, da se postavimo zase in uveljavimo pošten odnos do nas. To je navadno izvedljivo le, če ni nevarnosti, da postanemo tehnološki višek. Tretja možnost je, da zamenjamo službo. Na koncu nam ostane še možnost, da se z okoliščinami in dejstvom, da jih ne moremo spremeniti, sprijaznimo. Tako si tudi ne ustvarjamo slabih energij, ki bi škodovale zdravju in počutju.

Še najboljša možnost pa je, da z vizijo o svojem življenju preprogramiramo svoj um tako, da nam ustvarja prijaznejše okoliščine. Ne bi bilo napisanih toliko knjig na to temo, če to ne bi delovalo.

Značilen primer delovanja okoliščin in miselnih vzorcev na zdravje: živčnost in skrbi povzročijo, da v želodcu nastaja preveč kisline, ki načenja želodčno sluznico ali celo povzroči rano na želodcu.

Zaradi časovnega zamika in ker ne poznamo teh zakonitosti, ne vemo, zakaj je nastala bolezen in jo pripisujemo samo zunanjim dejavnikom. Po drugi strani nam pa ravno časovni zamik omogoča, da pravočasno odkrijemo verjetnost nastanka bolezni in jo preprečimo.

Pojavljajo se pa tudi stanja, ko človek komaj stoji na nogah, vrtoglavice, bolečine neznanega izvora, čudno počutje, ki ga je težko opisati, preiskave pa nič ne pokažejo. Ta stanja so posledica energetskih neravnovesij, ki nas prav tako kot bolezni opozarjajo, da moramo pri sebi, v svojem življenju nekaj spremeniti. Glede na čas, ki prihaja, prehod v Vodnarjevo dobo, bodo zaradi novih nalog, ki so pred nami, "kriteriji" za zdravje bolj strogi, kot so bili do zdaj. Vedno manj bodo uspešni tisti načini zdravljenja, ki ne bodo vključevali odpravljanja tovrstnih vzrokov.

O utemeljenosti opisanih miselnih in vedenjskih vzorcev, kot vzrokov za bolezni, se lahko prepričamo tako, da pri ljudeh okrog nas z neko boleznijo, poskušamo najti ustrezne osebnostne poteze.

In še zgodba za razmišljanje.

Ko je sosed tarnal nad svojim slabim zdravjem z besedami:

"Gorje človeku, če mu bog vzame zdravje,"

mu je moj oče odgovoril:

"Gorje človeku, če mu bog vzame pamet, zdravje si vzameš sam."

Po mojem mnenju so najboljši priročniki o boleznih in zdravljenju knjigi Moč zdravilnih rok in Prebujajoča svetloba avtorice Barbare Brennan, precej vpogleda v vzroke za bolezni dobimo tudi v knjigi Življenje je tvoje, avtorice Louise Hay, poglavje Telo. Tisti, ki poznate centre zavesti oziroma čakre, lahko najdete vpliv miselnih vzorcev nanje v knjigi Nove poti do zdravja, avtor je Louis Proto. Knjiga je tudi sicer dober priročnik za življenje in zdravje.

Obravnavanje samo notranjih vzrokov za simptome bolezni v tej temi ne pomeni zanikanja drugih vzrokov. Ugotoviti moramo najpomembnejše in jih, če je mogoče, tudi odpraviti. Če je nekdo v slabem zdravstvenem stanju, ne moremo zahtevati od njega, da spreminja miselne in vedenjske vzorce, prej moramo odpraviti čim več simptomov bolezni.

Od vrste vzrokov za bolezni je odvisno, kje se odražajo in kako jih bomo zdravili. Vremenski, ekološki in drugi zunanji vplivi se najbolj odražajo na fizičnem telesu, stresi in podobno na nižjih slojih našega energetskega polja, miselni vzorci in čustvene težave pa spet v ustreznih slojih energetskega polja. Po zdravje gremo k tistim načinom zdravljenja, ki so za določene simptome najbolj učinkoviti.

To temo končujem z mislijo, ki si vsekakor zasluži našo pozornost:

Prisluhnite svojemu telesu, povedalo vam bo resnico.

  In ne pozabimo:

Bolezni so jezik naših misli, besed in dejanj, zdravljenje pa pot nujno potrebne osebne rasti.