Razvoj osebnosti

Ena naših najpomembnejših nalog v življenju, posebno v aktualnem času je napredovanje nas kot osebnosti, zavesti. Prihajajoče obdobje bo do nas zahtevnejše na tem področju, kot do zdaj, glede na to, da je evolucija v prihodnosti predvidela drugačno družbo in drugačne medsebojne odnose v njej.

Zaradi raznih razlogov, ki jih je v nekaj stavkih težko opisati, težjih življenjskih preizkušenj in neprimerne vzgoje nismo to, kar bi morali biti. Svoje prispeva tudi pomanjkanje občutka varnosti, ker živimo v družbenem sistemu ekonomskih zakonitosti in v zelo ranljivih skupnostih, družinah.

Pozitivno naravnana osebnost pomeni, da smo strpni, pošteni, prijazni, pripravljeni kdaj komu narediti uslugo, pripravljeni kdaj komu pomagati, če je to smiselno (če to ne pomeni podpiranja njegove nedejavnosti).

Biti preveč kritičen do drugih tudi ni preveč smiselno. Na osnovi česa pa lahko trdimo, da so sami krivi, da so taki, kot so. Mogoče so imeli slabo vzgojo ali težke življenjske razmere v otroštvu, ali slabšo predispozicijo za učenje družbeno sprejemljivih življenjskih vzorcev.

Po drugi strani pa tudi drugim ne moremo očitati slabih lastnosti, če sami nismo kaj dosti boljši. Izgovor, da smo taki zato, ker so tudi drugi taki, ni smiseln, za vzgled nam morajo biti boljši, ne slabši ljudje. Svoje čase smo tistemu, ki je svoje negativno ravnanje opravičeval z; saj je tudi on tak, rekli; če bo on skočil skozi okno, boš tudi ti za njim?

Da pa bi svoje napake lahko odpravili, jih moramo najprej prepoznati, kar je vse prej kot lahko. Sami sebe ne moremo objektivno videt, podobno, kot oko ne more videti samo sebe. Svojih napak se navadno ne zavedamo oziroma jih ne prepoznavamo tudi zaradi splošnega načela:

Če smo v nekaj sami vpleteni, o tej stvari ne moremo objektivno soditi.

Zato je naše življenje zamišljeno tudi tako, da je naše okolje neke vrste naše ogledalo oziroma da v svojem okolju vidimo projekcijo sebe. Na drugih nas moti predvsem to, kar je tudi v nas, čeprav lahko v precej milejši obliki. Mogoče je tu izjema, ko delavne ljudi moti nedelavnost nekaterih. (Ker je dejavnost in ustvarjalnost druga najpomembnejša naloga v naših življenjih). Če malo bolje pogledamo okoli sebe, ugotovimo, da so praviloma najbolj kritični do drugih ravno tisti, ki so sami precej težavni. Razlog je v tem, da v drugih vidijo sebe. Prijazni in strpni ljudje skoraj ne kritizirajo drugih, tudi bolj negativni jih kaj dosti ne motijo. Veliko resnice je v misli:

Veliko poveš o sebi, ko govoriš o drugih.

Rudi Kerševan

Seveda je to samo ena od možnosti, da se od okolja učimo to, kar bi moralo biti tudi smisel in cilj našega življenja, širit, dvigat svojo zavest, zavedanje. Praviloma nam okolje daje veliko priložnosti, da preverjamo svoje sposobnosti, znanje in vrline. Takole nas je na to temo podučil rimski cesar in mislec:

Ljudje okrog tebe so tvoja usoda, torej jih poduči ali prenašaj.

Mark Avrelij

Obsojanje človeka je pa takole komentiral:

Koga boš obsojal, atome ali Boga. Telo je iz atomov, dušo je pa ustvaril Bog.

Mark Avrelij

Po drugi strani pa je tako, kot je v fiziki potrebna razlika potencialov za opravljanje dela, potrebna različnost pogledov, stališč, značajev za našo osebno rast. Lahko bi celo rekli:

Če dva o vseh stvareh povsem isto mislita, potem je eden od njiju odveč.

W. Churchill

Velik del učenja v našem življenju bi morala predstavljati izmenjava mnenj, pogledov, stališč na primerni ravni seveda, in ne v stilu basni Volk in jagnje. Težave z grlom večkrat pomenijo nesposobnost izražanja. To pomeni, da si ne upamo povedati tega, kar mislimo, ker se bojimo odziva drugih na to, ali pa ne povemo nekomu tistega, kar mu gre, da ga ne bi prizadeli. Verjetno bo težko sprejeti naslednjo misel, razmisliti o njej je vseeno smiselno:

Prizadeti nekoga? Prizadeneš lahko le njegov ego, dobrega v človeku ne moreš prizadeti.

Navedena misel je namenjena tistim, ki so na tem področju že precej napredovali, če bi jo vsi vsevprek uporabljali, bi življenje marsikomu kmalu postalo neznosno.

Najbolj kritični ljudje okrog nas so pravzaprav naši učitelji na naši poti osebne rasti. Zelo poudarjeno nam očitajo vsako malenkost, ki smo jo po njihovem zagrešili. Lahko, da nam kdaj očitajo tudi svoje napake, ker v nas vidijo sebe, ne smemo pa vsaj v sebi takoj zanikati vseh njihovih kritik, prej moramo o njih dobro premisliti, ali ni mogoče v njih vsaj nekaj resnice. Končno svoje slabosti slabo poznamo in tisti, ki nas nanje opozarjajo, mogoče niso naključno v naši bližini.

Merilo, koliko so te kritike upravičene, je tudi, koliko nas prizadenejo. Če nas prizadenejo, pomeni, da podzavestno zaznamo, da so opravičene. Naloga čustev v sedanjem obdobju je predvsem, da nas opozarjajo na to, kaj se moramo še naučiti, kaj moramo pri sebi spremeniti. Ni smiselno prepričevati sebe in drugih, kako so nas prizadele krivične kritike, misel za razmišljanje:

Puščica ne zadene nečesa, česar ni.

Andrej Grabar

Če kritike so neupravičene, vemo, da ni tako, da nas okolje pozna take, kot smo, in se z njimi kaj dosti ne obremenjujemo.

Pretirana potreba po urejenem stanovanju je lahko posledica potrebe po redu v življenju. Če je nered pretirano moteč, je to lahko zato, ker odseva razmere v glavi, ne vemo kaj pravzaprav hočemo od življenja. Take osebe se počutijo dobro le v pospravljenih stanovanjih zato, ker so takrat pospravljena vsa njihova "ogledala". Prepričevati jih, da nima smisla biti suženj stanovanja, navadno ni preveč učinkovito, potrebno je življenju dati svoj smisel.

Sami sebe praviloma slabo poznamo in bolj objektivno oceno o nas bi nam lahko dal nekdo, ki nas dobro pozna in ki ima pogum, da to tvega. Ali kot pravi misel:

"Samo pravi prijatelj si upa povedati prijatelju tisto resnico, zaradi katere tvega, da ne bo več njegov prijatelj." Rudi Kerševan

Tole misel je zapisal avtor dobrih knjig o osebni rasti in zavesti:

Upreti se moramo svojemu egu, ki nas skuša z iluzijo, da je za nas najboljši tisti partner, ki se v vsem strinja z nami.

Ken Keyes ml.

Razmišljanja vredna zgodba na to temo je iz popularnega filma Shrak.

Osla so se vse živali izogibale, pa se je hotel pridružiti Grdobi. Na ta predlog je Grdoba reagiral z obsežno kritiko osla, kar je osel komentiral z besedami: "Vidim, da si moj prijatelj, samo pravi prijatelji so tako iskreni."

V tej misli je več resnice, kot si lahko predstavljamo.

Še ena za marsikoga neprijetna misel, preko katere v prihodnosti ne bomo mogli:

Za mnoge je življenje en sam beg pred sabo oziroma pred tistimi, ki jih opozarjajo na to, kdo pravzaprav so, družijo pa se s tistimi, ki jim pri tem begu pomagajo s tem, da se z njimi navidezno strinjajo.

Med mnogimi, ki so pisali o tem, da mora človeka nekaj siliti v odločitev za spremembe, bi izbral misel velikega književnika in učitelja:

"Redkokdaj se zgodi, da človek spremeni svoje življenje z običajnim

razmišljanjem. Ne glede na to, kako polno občuti nove načrte in cilje,

ki mu jih je odkril razum, še naprej tava po starih poteh, dokler mu

življenje ne postane neznosno in je vir razočaranj. Za spremembo

se odloči šele tedaj, ko svojega življenja ne more več prenašati."

Tolstoj

Podobne misli, ki se nanašajo na bolezni in nevroze, je napisal C. G. Jung, avtor, ki ga zelo cenim, navedeno so v temi o boleznih. Kot mnogi drugi raziskovalci življenja je tudi on spoznal da:

Kdor gleda vase, vidi, kdor išče zunaj sebe, sanja.

C. G. Jung

Drug primer so uspešni ljudje, vedno se najdejo taki, ki jim zavidajo, jih kritizirajo, iščejo njihove napake, to je sestavni del življenja uspešnih ljudi. Mogoče je naslednja misel pretirana, veliko resnice pa je v njej:

Dobrega imena ti ne more vzeti nihče, lahko ga zapraviš samo sam.

Mark Avrelij

Nekateri se nimajo s čim postavljati, uveljavljati, pa hočejo nekaj biti tako, da poudarjajo samo slabosti drugih, da bi bili videti, kot da dobrih lastnosti nimajo. To, da jih jemljemo preveč resno, ne pripomore k naši osebni rasti in dobremu počutju.

Ko razčistimo s svojimi slabostmi, jemljemo negativna dejanja drugih kot njihovo slabost.

Velik problem za mnoge je pomanjkanje samozavesti. O tem, kako to težavo reševati, je v literaturi veliko napisanega, dodal bi tole misel:

Pri kompleksu manjvrednosti je najslabše to, da ga imajo napačni ljudje.

Jaques Tati

Eden od načinov pridobivanja samozavesti so meditacije. Če se nekdo lahko vživi v neko zamišljeno okolje in dogajanje, si s tem lahko veliko pomaga. Splošne nasvete je težko dati, ker je način odvisen od vzrokov in osebnosti posameznika. Meditacije so tudi sicer dober način za odkrivanje in odpravljanje ovir na naši življenjski poti.

Napisano so le izhodišča za globlji vpogled vase z namenom, da se premaknemo naprej na tem področju. Nekaj več o naših nalogah v aktualnem času na tem področju, v knjigi, ki je v nastajanju.

Dobri priročniki za osebno rast so knjige Louise Hay Življenje je tvoje in Življenje! pot ljubezni, bolj namenjena ženskam, Barbara Brennan: Prebujajoča svetloba, Franjo Trojnar: Vizija uspeha, Colin Turner: Rojeni za uspeh, Sussane Jeffers: Čar samozavesti, Pogum odpira vsa vrata, Dr. Wayne W. Dyer: Resnično čudodejstvo, in še mnogo drugih.

Če nas drugi izkoriščajo in se ne znamo postaviti zase, je dober priročnik za to knjiga Postavite se zase, avtorice Anne Dickson, bolje jo je prej prebrati, kot pa prepozno spoznati, koliko resnice je v misli:

Da nismo sami sebi namen, ugotovimo, ko nas nekdo izkoristi.

Rudi Kerševan

Ko nekomu omeniš knjige in branje, je pogost odgovor: ni časa. Da so imeli ta problem že stari Rimljani, kaže tudi ta odgovor:

Nimaš časa, da bi bral: prav, ne reci pa, da nimaš časa, da bi bil delaven, pošten, toleranten, prijazen . . .

Mark Avrelij

Naše življenjske naloge se zelo različne. Kdor ima težave v odnosih z ljudmi, mora o tej temi več razmišljati, ker to vključuje njegova življenjska naloga, kdor pa nima težav te vrste, lahko na to temo tudi pozabi.

Še nekaj misli kot izhodišče za razmišljanje na to temo:

Naše slabosti so krive, ne mi, da smo taki, kot smo.

W. Shakespeare

Če se mnogi sramujejo že revnejše obleke in stanovanja, koliko več bi se jih šele moralo sramovati revnih idej in nazorov.

A. Einstein

Skoraj vsakdo bi hotel spreminjati svet, le malokdo pa je pripravljen spremeniti sebe.

De Mello

Pametni razpravljajo o idejah, povprečni o dogodkih, omejeni pa o ljudeh.

Himan Rickover

Mnogi ljudje so le pavze v simfoniji življenja.

Nietzsche

Človek se težko najde, ker se išče tam, kjer bi se rad našel.

Rudi Kerševan

Majhen je tisti, ki je velik v svojih očeh

Sveto pismo

Vsak človek je za nekaj uporaben, če za drugo ne, za slab vzgled.

Ker se naše resnice spreminjajo z našo osebno rastjo, je to temo težko napisati tako, da bi vsakomur ustrezala. Napisano so le izhodišča za razmišljanje in nadaljnje delo na tem področju.