Uvodna misel Prihajajo časi, ki bodo od nas zahtevali večje
ali manjše spremembe v naši miselnosti, načinu življenja in ne nazadnje tudi
v odnosu do sveta in narave. Te strani imajo namen predstaviti nekaj tistih
ugotovitev, znanstvenih in izkustvenih, ki bi lahko pripomogle k temu, da bi
si v prihajajočem obdobju prihranili kakšno težavo. Gonilna sila sprememb v naravi je evolucija –
težnja po napredovanju. Posledica te evolucije je tudi, da smo se ljudje
večinoma oddaljili od opic. (Kot posebna veja na drevesu evolucije smo šli
svojo pot). In kot vsaka evolucija, tudi naša še ni končana, na vrsti je
zavest. Veliko raziskav na tem področju je naredil fizik
Peter Russell in jih nekaj pred 20 leti predstavil v video kaseti z naslovom:
Prebujanje planeta – evolucija zavesti. Ni naključje, da s temi ugotovitvami
sovpadajo ugotoitve fizikov o odnosu med naravo in zavestjo. Pri razvoju naše zavesti, nam je lahko v veliko
pomoč znanost. V naravi ni nič odveč in tudi znanost ne. Pravzaprav je
nastala zato, da bi nam pomagala pri razumevannju narave in življenja. In
skoraj neverjetno je, kako ji je to dobro uspelo, samo še pikica na i manjka,
navedena v temi Kje smo. Nekaj ugotovitev: Nekateri fizikalni poskusi
kažejo na to, da je narava, naš svet, neke vrste projekcija zavesti,
manifestacija dogajanj na nivoju zavesti. Nekateri fiziki ga zato imenujejo
tudi pojavna stvarnost ali manifestirano. Ne bo lahko, glede na ustaljene
poglede na naš svet, sprejeti naslednje misli: "Fizikalni pojmi so proste stvaritve
človeškega duha in niso, kakorkoli že to zveni, enolično določeni z zunanjim
svetom."
A. Einstein Ko je Einstein objavil teorije relativnosti, tega še ni
vedel, je pa na to opozarjal Nikola Tesla, človek, ki je posebna zgodba. Takole se je ob podobni ugotovitvi izrazil eden
največjih fizikov po Einsteinu: "V kvantni
fiziki je najpomembnejše dejstvo, da je razbila razumevanje Univerzuma kot
nečesa, kar je zunaj nas. Po tem Univerzum nikoli več ne bo to, kar je
bil."
John Wheeler In če zapišemo te misli še z besedami nekega
matematika, ne spomnim se imena: "Svet okrog nas
je kot prostor z ogledali, v njih vidimo samo sebe oziroma to, kar je v nas,
v naši zavesti." Pridemo do logičnega sklepa: "Če hočemo
spremeniti svet, moramo spremeniti sebe."
In to bo vodilo za "spreminjanje sveta"
na teh straneh. To bi lahko tudi pojasnilo, zakaj ni večjih pozitivnih
premikov v družbi, čeprav na tem dela veliko uglednih posameznikov, ustanov
in gibanj. Za občutne spremembe v pozitivni smeri bo potrebno doseči t. i.
kritično maso ozaveščenih ljudi, ki pa še ni dosežena in zaenkrat tudi ne
kaže, da bo. Druga ugotovitev fizike je, da obstaja samo ena
zavest. Misel utemeljitelja kvantne fizike ob tej ugotovitvi: "Očitno obstaja
samo ena možnost: enotnost človeških zavesti. Njihova večplastnost je
navidezna; v resnici obstaja samo ena zavest."
Ervin
Schroedinger, fizik Podobno se je izrazil A. Einstein v misli,
navedeni v nadaljevanju teh strani. Ta ugotovitev potrjuje tudi C. G. Junga,
ki je veliko govoril o kolektivnem nezavednem. Pomembna ugotovitrev za
razumevanje nekaterih dogajanj v naši družni in odpravljanje tistih z
negativnimi trendi. Tretja ugotovitev je, da čas na ravni zavesti, ki
je bistvo, ne obstaja. Avtor teorij relativnosti o tem: "Ljudje
kot mi, ki verjamemo v fiziko, vemo, da je razlika med preteklostjo,
sedanjostjo in prihodnostjo iluzija, ki se trmasto ohranja." A. Einstein Te ugotovitve lahko odgovorijo
na marsikatero vprašanje, ki sicer ostane brez odgovora, npr. v času SP v
nogometu aktualno vprašanje, kako je lahko hobotnica Paul v Oberhausnu
nezmotljivo napovedovala zmage oziroma poraze nemške nogometne reprezentance.
Odpira pa odgovor na to vprašanje neko novo dilemo, na katero je precej težje
odgovoriti. Te ugotovitve nam tudi omogoča vpogled v
dogajanja v prihodnosti v naši družbi glede na trenutno stanje naše zavesti,
ugotovitev o dogajanjih v našem svetu kot manifestaciji dogajanj na ravni
zavesti pa možnost, da negativne trende obrnemo v drugo smer. Velike možnosti
nam daje to tudi za iskanje vzrokov in načinov reševanja naših osebnih težav.
Stanje, v katerem zavest zaznavamo širše, je na
zahodu znano kot transcendenca, na teh straneh bo pa opisano kot stanje
širšega zavedanja. Za naše življenje pomembna je tudi ugotovitev kvantne
fizike, da ne obstaja nič, kar nima svojega nasprotja. (To je pravzaprav učil
že grški filozof Heraklit pred skoraj 2.500 leti). O tem bo več govora v temi
o življenju. Tu so še fizikalni modeli superstrun, ki bi lahko
skupaj z zgoraj navedenimi ugotovitvami pojasnili večino
"nadnaravnih" dogajanj. Mogoče še misel človeka, ki je očitno obvladal
transcendenco: Čudeži
niso v nasprotju z naravo, ampak v nasprotju z našim pojmovanjem narave. Frančišek Asiški Prispevek medijev k reševanju trenutne krize bi
lahko bil, da raziščejo, kaj bi to utegnilo pomeniti za nas in nam to tudi na
primeren način predstavijo, na nas pa, da te ugotovitve vnesemo v svoje
življenje. Mediji imajo tokrat priložnost, da dobijo kakšno točko pri materi
naravi s tem, da podprejo našo evolucijo. Mediji bi to verjetno že naredili,
če nas ne bi zanimalo vse drugo bolj, kot znanost. Bodo pa nekatere ugotovitve ob teh raziskavah za
nas tudi neprijetne. Do tega je očitno prišel tudi fizik, ki je vedel precej
več, kot je objavil: "Če nameravaš
opisati resnico, pusti eleganco krojaču." A. Einstein Sam bi se trenutno
podpisal pod verze Posvetilo iz Fausta. Posebnega navdušenja nad temi ugotovitvami
znanosti in tudi vsebino teh strani verjetno ni za pričakovati, ker, kot je
ugotovila tudi že znana pisateljica: "Veliko ljudi
ima oči, ki ne vidijo, ušesa, ki ne slišijo in jezik, ki ne miruje."
Agatha Christie Na to, da to ni izum novejšega datuma, kaže
nasvet antičnega matematika in poznavalca življenja, ki se skrajšano glasi: "Nauči se
molčati, poslušati in sprejemati."
Pitagora Upoštevanja vredna je tudi misel dobrega
poznavalca fizike in življenja: "Večje delo
narediš, če rešiš dušo, kot če ustvariš vesolje, vesolje bo prešlo, duša pa
ostane."
Frančišek Asiški Verjetno spet ena težje razumljivih misli, bi pa
njeno razumevanje in vnašanje v življenje občutno spremenilo razmere v našem
svetu. Ena od naših težav je v tem, da je naš svet
relativen, kot je ugotovil že Einstein. To pomeni, da obstaja o isti stvari
hkrati več različnih resnic. Vse je odvisno od tega, iz katerega stališča na
nekaj gledamo. Naša naloga ob teh dilemah bo opuščati ožja gledanja in se
odločati za širša. Primer bi lahko bilo vesolje. Do srednjega veka
so astronomi mislili, da je Zemlja središče vesolja. Tako je videti, če
vesollje gledamo iz Zemlje. Ta model je deloval in na osnovi tega modela so
astronomi tistega časa znali izračunati poti planetov in sončne mrke. V srednjem veku so po izumu teleskopa ugotovili,
da Zemlja in planeti krožijo okrog Sonca. To je pojasnilo marsikaj, kar
prejšnji model ni. V novejšem času so astronomi ugotovili, da zaradi
kroženja galaksije naš sončni sistem potuje po vesolju in da ni nobenega
kroženja planetov okrog Sonca, so samo prepletanja njihovih poti. Ob upoštevanju zgoraj navedene misli fizika Johna
Wheelerja pa spet pridemo do novega,drugačnega modela, kakršnega poznajo
vzhodni filozofi že od nekdaj. Na teh straneh se ne bomo prepirali o tem, kateri
model je pravilen, ker so pravilni vsi. Poskusili si bomo samo ogledati in
razumeti nas, naše življenje in naš svet iz nekoliko širšega zornega kota,
podobno, kot so to delali astonomi na svojem področju skozi zgodovino. Pri
tem bomo imeli v mislih, da nobena sodba, noben opis, nobeno stališče do
nečesa ni dokončno, vedno je mogoče razširiti zorni kot gledanja na nekaj in
to še drugače, bolje opisati. Drugo težavo predstavlja odpor naše zavesti za
spremembe, tudi ko vemo, da bomo z njimi na boljšem. Tisti na duhovni poti
poznajo ta problem kot odpor ega, da bi zgubljal svoj vpliv nad nami. Ker je
manj ega tudi pogoj za boljšo družbo, bo zmanjševanje njegovega vpliva ena od
naših poglavitnih nalog v prihajajočem obdobju. Te strani niso namenjene znanosti, navedene
ugotovitve bodo le pripomogle k razumevanju zakaj in kako naprej v kritičnem
odobju za našo civilizacijo, ki je pred nami. Veliko časa nimamo več na razpolago za preobrazbo
naše miselnosti. Naloga kitov je, da preprečijo, da bi človek, kot
edini izvor negativne zavesti na Zemlji, uničil planet do te mere, da
življenje na njem ne bi bilo več mogoče. Na obale nam prihajajo sporočat, da
bitko s to našo negativno zavestjo izgubljajo. Če jo bodo dokončno izgubili,
bo to za nas pomenilo nekaj podobnega, kot nam je napovedal Einstein za
primer izumrtja čebel. "In vendar se vrti" je trdil Galileo
Galilei. In res se vrti ta naš planet, in se tudi še bo, samo brez nas, če
nekaterih stvari ne bomo temeljito spremenili. Eden od zakonov kibernetike pravi: kdor načrtuje
nek sistem, mora biti pametnejši od tega sistema. In če nas je ustvarila
narava, je ni modro učiti kdaj ima prav in kdaj ne. Do te ugotovitve so
prišli že mnogi tudi brez kibernetike, naprimer: "Naravo
premagamo tako, da jo ubogamo."
Francis
Bacon Gospodarska kriza, ki se zdaj začenja, se ne bo
končala tako, kot bi si mi želeli, ampak tako, kot bo narava presodila, da je
za našo vrsto najbolje. Priznati bomo morali nekaj pravice do naše vzgoje
tistemu, ki nas je ustvarilo. Končno se tudi mi ne bi kar strinjali s tem, da
nimamo nobene besede pri svojih otrocih. Narava ima z nami drugačne načrte od tistih
razmer, proti katerim gremo. Smo v fazi prehoda v obdobje, ko se negativen
odnos do sebe, soljudi in okolja ne bo več toleriral. Ker je nepripravljenost
naše družbe, da to naredimo očitna, bo vpliv narave na nas, z namenom, da to
spremenimo, lahko precej neprijeten. Glede na trenutne razmere in trende v naši
družbi, utegne biti poseg narave podoben tistemu pred 250 milijoni let.
Narava ima v načrtu za nas bistveno drugačno družbeno ureditev, kot je
sedanja, tako, ki za naš sedanji način razmišljanja izgleda utopija. Nakazana
bi lahko bila z mislijo Srečka Kosovela iz Integralov: V novi dobi bo vsak
delavec človek in vsak človek delavec. Kdor je že poskusil na preprost način pisati o
novostih, ki občutno spreminjajo ustaljene poglede, vzorce, ve, da to ni
lahko delo in da je tako pisanje lahko skritizirati. Se pa lahko vsaj
tolažimo z naslednjo mislijo: "Kritik je
tisti, ki avtorju dokazuje, da ne dela tako, kot bi delal on, če bi
znal."
Karel Čapek Namen teh strani sicer ni predstavljati
znanstvene raziskave, teh nekaj ugotovitev je začasno na teh straneh, vseeno
bom omenil še dve ugotovitvi iz tega področja: "Sumim,
da vesolje ni le bolj čudno, kot si predstavljamo, ampak bolj čudno, kot si
sploh lahko predstavljamo." Ena od ugotovitev fizike je tudi, da se osnovni
delci kvarki, ki sestavljajo atome in s tem tudi nas, nenavadno obnašajo, zato
so jih imenovali čudnost 0, čudnost 1 in podobno. Zato še opravičilo: Če živimo v čudnem vesolju in
smo sestavljeni iz čudnih zadev, ne more biti drugače, kot, da smo tudi
ljudje kdaj malo čudni, zato naj mi bo oproščeno, če bo na teh straneh
zapisanega tudi kaj čudnega.
|