Zavest in mi
Pojem zavest je pogosto uporabljen na teh
straneh in zadnje čase vedno pogosteje tudi v literaturi v zvezi z osebno
rastjo, v smislu delati na svoji zavesti, dvigovati zavest. V fiziki je v
raziskavah in pojmovanju narave, našega sveta, pojem zavest v zadnjem času
dobil precej pomembnejšo vlogo, v smisli odnos zavest – materija, kot jo je
imel do zdaj. Ta prispevek je namenjen predvsem začetnikom na
tem področju, da dobijo nekaj predstave o tem, kaj ta izraz pomeni in kakšno
vlogo ima v našem življenju. Sicer je pa na to temo napisane veliko
literature, veliko je mogoče dobiti tudi na Youtube, tisti, ki znate
angleško, lahko poslušate predavanja, ki jih ima na to temo fizik Peter
Russell na svojih spletnih straneh. Kaj je za nas, človeka, zavest, bi z eno
besedo še najbolje ponazorili z nasprotjem zavesti, to je nezavest. Brez
zavesti bi naše telo sicer lahko biološko živelo, toda bilo bi neuporabno, ne
bi na nič reagiralo, ne bi se zavedalo niti sebe niti okolice, nekako kot v
nezavesti. Takemu življenju brez zavesti bi težko rekli življenje. Druga dobra predstavitev pojma zavest bi
bila; zavest smo mi. Naše fizično telo je le sredstvo izražanja naše zavesti.
Mogoče ne najbolj posrečena primerjava je, da je naše telo za našo zavest
nekaj podobnega, kot orodje za obrtnika. Omenjena ugotovitev bi tudi morala biti dober
razlog, da damo razvoju svoje zavesti in s tem nam samim, večjo težo. V tej temi bodo obravnavani predvsem tisti
aspekti zavesti, na katere imajo naše odločitve največji vpliv. Za okvirno ponazoritev vloge zavesti, bi
lahko naredili primerjavo med človekom in računalnikom. V tem primeru bi bil
človek računalnik, človekovi možgani procesor v računalniku, programska
oprema pa človekova zavest. Da so za dobro izkoriščenost računalnikov
potrebni dobri programi je znano, zato skupine programerjev leta delajo na
izdelavi dobrih računalniških programov. Koliko pa mi vlagamo v svoje
"programe", da bi tako naredili svoj "računalnik" kar
najbolj učinkovit? Verjetno je blizu
resnici avtor knjige Rojeni za uspeh, ko pravi: Človek je zmogljiv računalnik s slabim
programom. Colin
Turner Zavest nam torej omogoča, da se zavedamo
sebe, svojega okolja, dogajanj okoli nas. Služi tudi kot program, ki omogoča
možganom, da obdelajo informacije, ki jih preko čutov dobijo iz okolja in se
odločajo kako bomo nanje reagirali. Tako zavest dá biološkemu telesu nek
smisel, življenje. Kako dojemamo, razumemo, čutimo dogajanja v
našem okolju je odvisno od naše miselnosti, znanja, izkušenj, osebnosti, to
je stanja naše zavesti. Ta iz okolja dobljenim informacijam dá naš
subjektivni, osebni pridih, nekako obarva z našimi pogledi in stališči na
določeno stvar. Ta naša stališča so rezultat našega pridobljenega znanja,
naših izkušenj in tudi informacij, ki jih neprestano nezavedno dobivamo iz
okolja. Nekaj o nezavednem dobivanju informacij je napisanega v temi Širše
zavedanje. Svet okoli sebe torej vidimo skozi neke
vrste filter, ki ga predstavlja naša zavest, osebnost, miselnost. V tem je
tudi del odgovora na vprašanje, zakaj so nekateri ljudje s tem našim svetom
čisto zadovoljni, vidijo ga optimistično, v svetli luči, drugi pa opazijo
samo temnejše odseve in plati svojega življenjskega prostora in sveta. Stvar
je v izkušnjah in drugih informacijah, ki jih vsebuje naša zavest, ta vsebina
se pa med ljudmi lahko zelo razlikuje. Verjetno se bo kdo znašel v dilemi, ker
nekih posebno slabih izkušenj v življenju ni imel, je pa vseeno bolj
črnogled, pesimističen, kot ne. V tem primeru gre lahko za vpliv kolektivne
zavesti, ki je močnejši na manj samozavestne osebnosti, lahko pa tudi za
vpliv energetskega aspekta našega okolja na nas. Ti vplivi in še nekateri
drugi si vsekakor zaslužijo obširnejšo obravnavo, marsikomu bi olajšali
življenje. Ena naših glavnih nalog v prihodnosti, malo
s tem že zamujamo, je delo na naši zavesti. Višje razvita zavest pomeni med drugim bolj
pozitivno naravnanega, bolj tolerantnega človeka, ki vidi, zaznava in
doživlja neko okolje bolj pozitivno. Lahko bi tudi rekli, da je naše okolje, njegov
odnos do nas oziroma kakšnega zaznavamo, neke vrste projekcija naše zavesti. Pri tem igrajo pomembno vlogo možgani,
pomagamo jim lahko s tem, da jih držimo v dobri kondiciji. To pomeni učenje,
reševanje miselnih problemov, logično razmišljanje. Veliko znanja
potrebujejo, da sproti pridobljene informacije primerjajo, presodijo, nato
logično sklepajo in nam s tem pomagajo rešiti nek problem, ustvariti neko
sliko, predstavo, zavedanje o nečem. Pa tudi predstavo o tem, da bi bilo nekaj
lahko še boljše kot je. Iskanju poti, načina, kako to doseči, pravimo
ustvarjalnost. In tako smo prišli do, poleg razvoja osebnosti, druge
najpomembnejše naloge, smisla našega življenja – ustvarjalnosti, ki je tudi
eden od načinov za razvoj in dvigovanje naše zavesti. Ustvarjalnosti ni
nikoli preveč in praviloma nam podaljšuje življenje. Zelo pomembno za nas, za naše življenje in
za razvoj naše zavesti je, da do čim več ugotovitev, zaključkov, izkušenj
pridemo sami. Smo edinstveni s svojim življenjskim načrtom in ne kopija ali
dvojnik nekoga in glede na ta naš načrt so nekatere stvari za nas bolj, druge
manj pomembne. Nobenega razloga ni, da ne bi pritrdili misli, da je toliko
resnic, kolikor je ljudi. Razmišljajmo toda ne sanjajmo, dana nam je
možnost, da sami presodimo kaj je za nas prav in kaj ni, neodgovorno je ne
uporabljati, zavrniti to našo danost. Zaznavanje v širšem stanju zavedanja
kaže, da večina nas premalo razmišlja, išče odgovore za svoje odločitve, prevečkrat
sprašujemo in poslušamo druge oziroma jemljemmo stališča dugih, kot, da so
tudi za nas optimalna. Razvoj osebnosti in s tem zavesti je mogoče
primerjati s hojo v hrib. Čim višje smo, dalj in več vidimo in šele tedaj se
zavemo, kako malo smo videli, dokler smo bili samo v dolini. Vedno pogosteje
se nam dogaja, da se nam prižge žarnica nad glavo, ko razmišljamo o tem, kako
bi rešili nek problem, ali se nam utrne neka dobra ideja, naši občutki nas
vedno manj varajo, razne okoliščine nam gredo vedno bolj na roko. Ob tej priložnosti bi tudi spomnil, da ima
posameznik s svojo pozitivno naravnano zavestjo veliko večjo moč preprečevati
uničevanje Zemlje, kot se nasplošno misli. Kljub naši dobri volji, da bi pomagali
Zemlji, če bi le mogli, ji pogosto zaradi neznanja celo škodujemo. Smiselno
bi bilo prebrati več o tem v knjigi Prebujajoča svetloba, da bi obrnili tok naših
misli in s tem tudi dogajanj v dobro Zemlje in v naše dobro. Ni na mestu
trditev, da en človek ne more kaj dosti spremeniti, več o tem v omenjeni
knjigi. Končno ima Zemlja tudi svojo inteligenco,
lahko ji rečemo Gea ali Gaja. Z njo je mogoče komunicirati in sodelovati, več
o tem v kakšni temi, ki bo namenjena obravnavanju večdimenzionalnosti narave.
Zaradi premalo znanja o življenju in naravi, je njena neposredna sporočila
nekoliko težje razumeti. Mogoče za poskus ti dve misli: "Če hočete rešiti Zemljo
(njen fizični aspekt), rešujte svojo zavest." "Ker večina pripisuje
denarju večji pomen, kot smislu življenja, bo denar razvrednoten." Postavljeni
bomo pred dejstvo, da je imel precej prav grški filozof, ko je rekel: Če se ne sprašuješ o smislu življenja, ni vredno, da ga živiš. Bi
pa tudi na tem mestu spomnil na misel velikega književnika: Pazite na svoje misli, da vas ne
izdajo. W.
Shakespeare Veliko
večjo vlogo imajo v našem življenju, kot si predstavljamo. Ker je zavest na nek način naše bistvo, bo
o njej govora tudi v drugih temah na teh straneh. Naše podzavestne aktivnosti Sledi
kratek opis izmenjave informacij na ravni podzavesti, kot sem jih videl v eni
od bolj poglobljenih meditacij. Izpuščenih je nekaj podrobnosti, ker bi bilo
za njihovo razumevanje potrebno vedeti nekaj več o tem, kdo in kaj pravzaprav
smo. Na
ravni zavesti oziroma podzavesti, smo vsi med seboj povezani, kar je
ugotovila tudi že kvantna fizika. Ne samo, da smo povezani, neprestano tudi
med seboj izmenjujemo informacije, se pogovarjamo in dogovarjamo. Znano
je, da je naša zavest kot ledena gora, zavedamo se le majhnega dela
informacij, shranjenih v njej. večina jih je nekje
globlje v podzavesti. V podzavesti imamo shranjene vse dogodke od rojstva
naprej, veliko informacij, ki smo jih dobili s komuniciranjem na nivoju
podzavesti pa tudi na druge načine iz okolja in kar je najbolj pomembno, svoj
življenjski načrt, življenjske naloge, cilje, smisel svojega življenja, pa
tudi nekaj informacij o tem, kdo in kaj pravzaprav smo. Zakaj
v podzavesti se bo kdo vprašal. Zato, ker imamo premalo znanja o tem kaj
človek in njegovo življenje pravzaprav je in bi velik Dogovarjanje
na ravni podzavesti poteka nekako takole. Ko pride v našem življenju na vrsto
npr. neka življenjska naloga, nek cilj, izziv,
poiščemo take ljudi v našem okolju, ali pa tudi malo dlje, ki nam omogočijo
izvedbo te naše naloge. Če teh ljudi še ne poznamo, jih bomo potem v
življenju "po naključju" srečali. Dogovorimo se kakšen bo njihov
odnos do nas, v kakšne življenjske okoliščine nas bodo postavljali, koliko
bodo do nas strogi, zahtevni in podobno. Mogoče bi na tem mestu spomnil na
misel nekoga, ki ima očitno podoben vpogled v naše podzavestne aktivnosti: Vsi
ljudje in dogodki okoli nas so tu, ker smo jih mi tja postavili in od nas je
odvisno, kaj bomo z njmi naredili. Marsikdaj
so te nekako naročene lekcije precej neprijetne in nam niso všeč, posebno ko
gre za spreminjanje naše miselnosti, osebnosti, nad čemer navadno nismo
preveč navdušeni. Posledica je, da njihove akterje obsojamo kakšni so do nas,
tarnamo nad svojimi neprijaznimi življenjskimi okoliščinami in iščemo izhode
iz njih. Na staro misel; vsak zakaj ima svoj zato, pa navadno pozabimo
oziroma si jo narobe razlagamo. Precej neprijetnim lekcijam se lahko
izognemo, če se že ob manjših težavah vprašamo, kaj neki bi utegnile pomenit,
če jih mogoče nismo sami z nečem povzročili oziroma, kaj bi se lahko od njih
naučili. Prav
tako, kot so, zaradi naše nepripravljenosti, za učenje in spreminjanje
osebnosti običajno potrebne neprijetne okoliščine, si lahko na ravni
podzavesti nekako organiziramo tudi okoliščine, ki nam omogočajo, da lahko
razvijamo našo ustvarjalnost in druge sposobnosti, pridobivamo znanja. Pri
tem igrajo pomembno vlogo tudi naše zavestne odločitve, brez njih podzavest
ne more veliko narediti. Še ena misel že omenjenega avtorja: Ne odvrnimo se od nobene
življenjske okoliščine, preden se ne prepričamo, da se od nje nimamo ničesar
naučiti. Richard Bach Pogosto
ob raznih izzivih mislimo, da nalog ne bomo zmogli, vendar je običajno
problem le v naši miselnosti, naravnanosti našega uma, samozavesti, kar naj
bi ob reševanju določene naloge tudi rešili. Praviloma zmoremo precejveč, kot
mislimo, da zmoremo, le ustreznega znanja in miselne naravnanosti nam pogosto
primanjkuje. Preveč negativnih vzorcev, blokad se je naselilo v našo zavest oziroma
podzavest. Z
našimi podzavestnimi aktivnostmi si ustvarjamo veliko življenjskih okoliščin,
npr. priložnosti, da pokažemo solidarnost, pripravljenost pomagat ljudem v
težavah, ko je to smiselno, ne da bi za to pričakovali plačilo v kakršni koli
obliki, preizkus naše naivnosti, da ne nasedemo ravno vsakemu mojstru
govorjene besede, pa tudi koliko smo se pripravljeni učit, se informirat, da
bi lahko razumeli neko dogajanje v našem življenju ali okolju in še veliko
drugega. In ne nazadnje si pri tem ustvarjamo tudi priložnosti za spoznavanje
novih ljudi. Pomembno, ker neka misel pravi, da vsak človek predstavlja vrata
v nov svet. Ne
bo odveč na tem mestu spomniti na misel, zapisano v neki knjigi: Še snežinke niso slučajno take, kot so, kaj šele, da bi bilo v naših
življenjeih kaj slučajno. Če
smo vešči spletnega komuniciranja in tujih jezikov, se te naše podzavestne
aktivnosti razširijo praktično čez cel naš planet. Ni na mestu pripomba, da s
komuniciranjem preko spleta, lahko izmenjujemo le informacije. Poleg
zavestnih informacij, z osebami s katerimi komuniciramo, podzavestno
izmenjujemo še marsikaj, kar ima lahko precejšen vpliv na naše življenje. In
to v dobrem ali slabem smislu, odvisno kaj za svoj razvoj v tistem trenutku
potrebujemo. Pogosto zaradi nepoznavanja te vrste naše dejavnosti in
časovnega zamika manifestiranja dogodkov, teh ne pripisujemo našim
dejavnostim na spletu. Krepko se tega navadno zavedamo le, ko nas nekdo
prizadene, izkoristi našo naivnost ali nas kako drugače "obogati" z
negativnimi izkušnjami. Dobre
stvari, ki se nam dogajajo, kot posledica naših podzavestnih aktivnosti,
navadno pripišemo sreči. Težko
je z besedami opisati te naše skoraj neznane dejavnosti in njihove učinke,
tudi zato, ker gre tu še za eno precej neznano zadevo, prepletenost dogajanj
na več ravneh in tudi za nekatere manj znane ravni našega obstoja. Vpogled v
te vrste naše dejavnosti je gotovo razlog, da se imamo nad čem zamisliti. Za
bolj pregleden in uporaben opis te teme, vključno z opisom naših aktivnosti
na ravneh, ki tu niso omenjene, bi bilo snovi vsaj za eno knjigo. Napisano v osnovi pravzaprav ni nič novega,
dodanih je samo nekaj podrobnosti. O tem, kako mi s svojo miselnostjo,
zavestjo, umom ustvarjamo svoje življenjske okoliščine, je v literaturi že
veliko napisanega. Po mojem mnenju so zelo dobre knjige na to temo, ki
opisuje tudi pristop reševanju raznih težav, knjigi Moč zdravilnih rok in
Prebujajoča svetloba avtorice Barbare Brennan. Ob branju teh knjig bomo
verjetno dobili potrditev, da nam manjka še veliko znanja o tem, kaj človek
in njegovo življenje pravzaprav je. Še najbolj celovit pristop tej
problematiki je vsaj okvirno podan v knjigi Dotik večnosti avtorice Ajre
Miške. Na koncu še ena od mnogih misli v tem
smislu, ki bo za razumevanje verjetno zahtevala nekaj več znanja o tem, kaj
vse vpliva na naše življenje: Kdor gleda vase vidi, kdor išče
zunaj sebe sanja. |
|
|