Zavest in mi

 

Pojem zavest je pogosto uporabljen na teh straneh in zadnje čase vedno pogosteje tudi v literaturi v zvezi z osebno rastjo, v smislu delati na svoji zavesti, dvigovati zavest. V fiziki je v raziskavah in pojmovanju narave, našega sveta, pojem zavest v zadnjem času dobil precej pomembnejšo vlogo, v smisli odnos zavest – materija, kot jo je imel do zdaj.

 

Ta prispevek je namenjen predvsem začetnikom na tem področju, da dobijo nekaj predstave o tem, kaj ta izraz pomeni in kakšno vlogo ima v našem življenju. Sicer je pa na to temo napisane veliko literature, veliko je mogoče dobiti tudi na Youtube, tisti, ki znate angleško, lahko poslušate predavanja, ki jih ima na to temo fizik Peter Russell na svojih spletnih straneh.

 

Kaj je za nas, človeka, zavest, bi z eno besedo še najbolje ponazorili z nasprotjem zavesti, to je nezavest. Brez zavesti bi naše telo sicer lahko biološko živelo, toda bilo bi neuporabno, ne bi na nič reagiralo, ne bi se zavedalo niti sebe niti okolice, nekako kot v nezavesti. Takemu življenju brez zavesti bi težko rekli življenje.

 

Druga dobra predstavitev pojma zavest bi bila; zavest smo mi. Naše fizično telo je le sredstvo izražanja naše zavesti. Mogoče ne najbolj posrečena primerjava je, da je naše telo za našo zavest nekaj podobnega, kot orodje za obrtnika.

Omenjena ugotovitev bi tudi morala biti dober razlog, da damo razvoju svoje zavesti in s tem nam samim, večjo težo.

 

V tej temi bodo obravnavani predvsem tisti aspekti zavesti, na katere imajo naše odločitve največji vpliv.

 

Za okvirno ponazoritev vloge zavesti, bi lahko naredili primerjavo med človekom in računalnikom. V tem primeru bi bil človek računalnik, človekovi možgani procesor v računalniku, programska oprema pa človekova zavest.

Da so za dobro izkoriščenost računalnikov potrebni dobri programi je znano, zato skupine programerjev leta delajo na izdelavi dobrih računalniških programov.

Koliko pa mi vlagamo v svoje "programe", da bi tako naredili svoj "računalnik" kar najbolj učinkovit?  Verjetno je blizu resnici avtor knjige Rojeni za uspeh, ko pravi:

 

Človek je zmogljiv računalnik s slabim programom.

                                                                                                       Colin Turner

 

Zavest nam torej omogoča, da se zavedamo sebe, svojega okolja, dogajanj okoli nas. Služi tudi kot program, ki omogoča možganom, da obdelajo informacije, ki jih preko čutov dobijo iz okolja in se odločajo kako bomo nanje reagirali. Tako zavest dá biološkemu telesu nek smisel, življenje.

Kako dojemamo, razumemo, čutimo dogajanja v našem okolju je odvisno od naše miselnosti, znanja, izkušenj, osebnosti, to je stanja naše zavesti. Ta iz okolja dobljenim informacijam dá naš subjektivni, osebni pridih, nekako obarva z našimi pogledi in stališči na določeno stvar. Ta naša stališča so rezultat našega pridobljenega znanja, naših izkušenj in tudi informacij, ki jih neprestano nezavedno dobivamo iz okolja. Nekaj o nezavednem dobivanju informacij je napisanega v temi Širše zavedanje.

 

Svet okoli sebe torej vidimo skozi neke vrste filter, ki ga predstavlja naša zavest, osebnost, miselnost. V tem je tudi del odgovora na vprašanje, zakaj so nekateri ljudje s tem našim svetom čisto zadovoljni, vidijo ga optimistično, v svetli luči, drugi pa opazijo samo temnejše odseve in plati svojega življenjskega prostora in sveta. Stvar je v izkušnjah in drugih informacijah, ki jih vsebuje naša zavest, ta vsebina se pa med ljudmi lahko zelo razlikuje.

Verjetno se bo kdo znašel v dilemi, ker nekih posebno slabih izkušenj v življenju ni imel, je pa vseeno bolj črnogled, pesimističen, kot ne. V tem primeru gre lahko za vpliv kolektivne zavesti, ki je močnejši na manj samozavestne osebnosti, lahko pa tudi za vpliv energetskega aspekta našega okolja na nas. Ti vplivi in še nekateri drugi si vsekakor zaslužijo obširnejšo obravnavo, marsikomu bi olajšali življenje.

 

Ena naših glavnih nalog v prihodnosti, malo s tem že zamujamo, je delo na naši zavesti.

 

Višje razvita zavest pomeni med drugim bolj pozitivno naravnanega, bolj tolerantnega človeka, ki vidi, zaznava in doživlja neko okolje bolj pozitivno. Lahko bi tudi rekli, da je naše okolje, njegov odnos do nas oziroma kakšnega zaznavamo, neke vrste projekcija naše zavesti.

 

Pri tem igrajo pomembno vlogo možgani, pomagamo jim lahko s tem, da jih držimo v dobri kondiciji. To pomeni učenje, reševanje miselnih problemov, logično razmišljanje. Veliko znanja potrebujejo, da sproti pridobljene informacije primerjajo, presodijo, nato logično sklepajo in nam s tem pomagajo rešiti nek problem, ustvariti neko sliko, predstavo, zavedanje o nečem.

Pa tudi predstavo o tem, da bi bilo nekaj lahko še boljše kot je. Iskanju poti, načina, kako to doseči, pravimo ustvarjalnost. In tako smo prišli do, poleg razvoja osebnosti, druge najpomembnejše naloge, smisla našega življenja – ustvarjalnosti, ki je tudi eden od načinov za razvoj in dvigovanje naše zavesti. Ustvarjalnosti ni nikoli preveč in praviloma nam podaljšuje življenje.

 

Zelo pomembno za nas, za naše življenje in za razvoj naše zavesti je, da do čim več ugotovitev, zaključkov, izkušenj pridemo sami. Smo edinstveni s svojim življenjskim načrtom in ne kopija ali dvojnik nekoga in glede na ta naš načrt so nekatere stvari za nas bolj, druge manj pomembne. Nobenega razloga ni, da ne bi pritrdili misli, da je toliko resnic, kolikor je ljudi.

 

Razmišljajmo toda ne sanjajmo, dana nam je možnost, da sami presodimo kaj je za nas prav in kaj ni, neodgovorno je ne uporabljati, zavrniti to našo danost. Zaznavanje v širšem stanju zavedanja kaže, da večina nas premalo razmišlja, išče odgovore za svoje odločitve, prevečkrat sprašujemo in poslušamo druge oziroma jemljemmo stališča dugih, kot, da so tudi za nas optimalna.

 

Razvoj osebnosti in s tem zavesti je mogoče primerjati s hojo v hrib. Čim višje smo, dalj in več vidimo in šele tedaj se zavemo, kako malo smo videli, dokler smo bili samo v dolini. Vedno pogosteje se nam dogaja, da se nam prižge žarnica nad glavo, ko razmišljamo o tem, kako bi rešili nek problem, ali se nam utrne neka dobra ideja, naši občutki nas vedno manj varajo, razne okoliščine nam gredo vedno bolj na roko.

 

Ob tej priložnosti bi tudi spomnil, da ima posameznik s svojo pozitivno naravnano zavestjo veliko večjo moč preprečevati uničevanje Zemlje, kot se nasplošno misli.

Kljub naši dobri volji, da bi pomagali Zemlji, če bi le mogli, ji pogosto zaradi neznanja celo škodujemo. Smiselno bi bilo prebrati več o tem v knjigi Prebujajoča svetloba, da bi obrnili tok naših misli in s tem tudi dogajanj v dobro Zemlje in v naše dobro. Ni na mestu trditev, da en človek ne more kaj dosti spremeniti, več o tem v omenjeni knjigi.

 

Končno ima Zemlja tudi svojo inteligenco, lahko ji rečemo Gea ali Gaja. Z njo je mogoče komunicirati in sodelovati, več o tem v kakšni temi, ki bo namenjena obravnavanju večdimenzionalnosti narave. Zaradi premalo znanja o življenju in naravi, je njena neposredna sporočila nekoliko težje razumeti. Mogoče za poskus ti dve misli:

 

"Če hočete rešiti Zemljo (njen fizični aspekt), rešujte svojo zavest."

 

"Ker večina pripisuje denarju večji pomen, kot smislu življenja, bo denar razvrednoten."

 

Postavljeni bomo pred dejstvo, da je imel precej prav grški filozof, ko je rekel:

 

Če se ne sprašuješ o smislu življenja, ni vredno, da ga živiš.
                                                                                 Platon

 

 

Bi pa tudi na tem mestu spomnil na misel velikega književnika:

 

Pazite na svoje misli, da vas ne izdajo.

                                                      W. Shakespeare

 

Veliko večjo vlogo imajo v našem življenju, kot si predstavljamo.

 

Ker je zavest na nek način naše bistvo, bo o njej govora tudi v drugih temah na teh straneh.

 

 

 

Naše podzavestne aktivnosti

 

Sledi kratek opis izmenjave informacij na ravni podzavesti, kot sem jih videl v eni od bolj poglobljenih meditacij. Izpuščenih je nekaj podrobnosti, ker bi bilo za njihovo razumevanje potrebno vedeti nekaj več o tem, kdo in kaj pravzaprav smo.

 

Na ravni zavesti oziroma podzavesti, smo vsi med seboj povezani, kar je ugotovila tudi že kvantna fizika. Ne samo, da smo povezani, neprestano tudi med seboj izmenjujemo informacije, se pogovarjamo in dogovarjamo.

 

Znano je, da je naša zavest kot ledena gora, zavedamo se le majhnega dela informacij, shranjenih v njej. večina jih je nekje globlje v podzavesti. V podzavesti imamo shranjene vse dogodke od rojstva naprej, veliko informacij, ki smo jih dobili s komuniciranjem na nivoju podzavesti pa tudi na druge načine iz okolja in kar je najbolj pomembno, svoj življenjski načrt, življenjske naloge, cilje, smisel svojega življenja, pa tudi nekaj informacij o tem, kdo in kaj pravzaprav smo.

 

Zakaj v podzavesti se bo kdo vprašal. Zato, ker imamo premalo znanja o tem kaj človek in njegovo življenje pravzaprav je in bi velik del teh informacij narobe razumeli. Če pridobimo nekaj nekaj več znanja iz tega področja, nam te informacije postanejo v regresijah, meditacijah, spremenjenih stanjih zavesti dostopne. Drugi razlog je, da ni potrebno, da trošimo čas in možgane za nekatere, za podzavest, glede na njene zmogljivosti, rutinske stvari.

 

Dogovarjanje na ravni podzavesti poteka nekako takole. Ko pride v našem življenju na vrsto npr. neka življenjska naloga, nek cilj, izziv, poiščemo take ljudi v našem okolju, ali pa tudi malo dlje, ki nam omogočijo izvedbo te naše naloge. Če teh ljudi še ne poznamo, jih bomo potem v življenju "po naključju" srečali. Dogovorimo se kakšen bo njihov odnos do nas, v kakšne življenjske okoliščine nas bodo postavljali, koliko bodo do nas strogi, zahtevni in podobno. Mogoče bi na tem mestu spomnil na misel nekoga, ki ima očitno podoben vpogled v naše podzavestne aktivnosti:

 

Vsi ljudje in dogodki okoli nas so tu, ker smo jih mi tja postavili in od nas je odvisno, kaj bomo z njmi naredili.
                                                                                                         
Richard Bach

 

Marsikdaj so te nekako naročene lekcije precej neprijetne in nam niso všeč, posebno ko gre za spreminjanje naše miselnosti, osebnosti, nad čemer navadno nismo preveč navdušeni. Posledica je, da njihove akterje obsojamo kakšni so do nas, tarnamo nad svojimi neprijaznimi življenjskimi okoliščinami in iščemo izhode iz njih. Na staro misel; vsak zakaj ima svoj zato, pa navadno pozabimo oziroma si jo narobe razlagamo. Precej neprijetnim lekcijam se lahko izognemo, če se že ob manjših težavah vprašamo, kaj neki bi utegnile pomenit, če jih mogoče nismo sami z nečem povzročili oziroma, kaj bi se lahko od njih naučili.

 

Prav tako, kot so, zaradi naše nepripravljenosti, za učenje in spreminjanje osebnosti običajno potrebne neprijetne okoliščine, si lahko na ravni podzavesti nekako organiziramo tudi okoliščine, ki nam omogočajo, da lahko razvijamo našo ustvarjalnost in druge sposobnosti, pridobivamo znanja. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi naše zavestne odločitve, brez njih podzavest ne more veliko narediti. Še ena misel že omenjenega avtorja:

 

 

Ne odvrnimo se od nobene življenjske okoliščine, preden se ne prepričamo, da se od nje nimamo ničesar naučiti.

                                                                                                       Richard Bach

 

 

Pogosto ob raznih izzivih mislimo, da nalog ne bomo zmogli, vendar je običajno problem le v naši miselnosti, naravnanosti našega uma, samozavesti, kar naj bi ob reševanju določene naloge tudi rešili. Praviloma zmoremo precejveč, kot mislimo, da zmoremo, le ustreznega znanja in miselne naravnanosti nam pogosto primanjkuje. Preveč negativnih vzorcev, blokad se je naselilo v našo zavest oziroma podzavest.

                                                                        

Z našimi podzavestnimi aktivnostmi si ustvarjamo veliko življenjskih okoliščin, npr. priložnosti, da pokažemo solidarnost, pripravljenost pomagat ljudem v težavah, ko je to smiselno, ne da bi za to pričakovali plačilo v kakršni koli obliki, preizkus naše naivnosti, da ne nasedemo ravno vsakemu mojstru govorjene besede, pa tudi koliko smo se pripravljeni učit, se informirat, da bi lahko razumeli neko dogajanje v našem življenju ali okolju in še veliko drugega. In ne nazadnje si pri tem ustvarjamo tudi priložnosti za spoznavanje novih ljudi. Pomembno, ker neka misel pravi, da vsak človek predstavlja vrata v nov svet.

 

Ne bo odveč na tem mestu spomniti na misel, zapisano v neki knjigi:

 

Še snežinke niso slučajno take, kot so, kaj šele, da bi bilo v naših življenjeih kaj slučajno.

 

Če smo vešči spletnega komuniciranja in tujih jezikov, se te naše podzavestne aktivnosti razširijo praktično čez cel naš planet. Ni na mestu pripomba, da s komuniciranjem preko spleta, lahko izmenjujemo le informacije. Poleg zavestnih informacij, z osebami s katerimi komuniciramo, podzavestno izmenjujemo še marsikaj, kar ima lahko precejšen vpliv na naše življenje. In to v dobrem ali slabem smislu, odvisno kaj za svoj razvoj v tistem trenutku potrebujemo. Pogosto zaradi nepoznavanja te vrste naše dejavnosti in časovnega zamika manifestiranja dogodkov, teh ne pripisujemo našim dejavnostim na spletu. Krepko se tega navadno zavedamo le, ko nas nekdo prizadene, izkoristi našo naivnost ali nas kako drugače "obogati" z negativnimi izkušnjami.

 

Dobre stvari, ki se nam dogajajo, kot posledica naših podzavestnih aktivnosti, navadno pripišemo sreči.

 

Težko je z besedami opisati te naše skoraj neznane dejavnosti in njihove učinke, tudi zato, ker gre tu še za eno precej neznano zadevo, prepletenost dogajanj na več ravneh in tudi za nekatere manj znane ravni našega obstoja. Vpogled v te vrste naše dejavnosti je gotovo razlog, da se imamo nad čem zamisliti. Za bolj pregleden in uporaben opis te teme, vključno z opisom naših aktivnosti na ravneh, ki tu niso omenjene, bi bilo snovi vsaj za eno knjigo.

 

Napisano v osnovi pravzaprav ni nič novega, dodanih je samo nekaj podrobnosti. O tem, kako mi s svojo miselnostjo, zavestjo, umom ustvarjamo svoje življenjske okoliščine, je v literaturi že veliko napisanega. Po mojem mnenju so zelo dobre knjige na to temo, ki opisuje tudi pristop reševanju raznih težav, knjigi Moč zdravilnih rok in Prebujajoča svetloba avtorice Barbare Brennan. Ob branju teh knjig bomo verjetno dobili potrditev, da nam manjka še veliko znanja o tem, kaj človek in njegovo življenje pravzaprav je. Še najbolj celovit pristop tej problematiki je vsaj okvirno podan v knjigi Dotik večnosti avtorice Ajre Miške.

 

Na koncu še ena od mnogih misli v tem smislu, ki bo za razumevanje verjetno zahtevala nekaj več znanja o tem, kaj vse vpliva na naše življenje:

 

Kdor gleda vase vidi, kdor išče zunaj sebe sanja.

                                                                               C. G. Jung